Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

za (7.826-7.850)


  1.      bútniti  -em dov. (ú ȗ) 1. s silo se zadeti ob kaj: čoln butne ob breg; val butne v skalo; zravnal se je in butnil z glavo v strop 2. ekspr. zelo hitro priti, oditi: butniti v sobo; pren. kri butne v glavo 3. s silo udariti na dan: para butne iz kotla; pren. jeza butne iz njega 4. preh., ekspr. s silo vreči: val butne ladjo ob greben; pog. ko pride iz šole, butne aktovko v kot 5. preh., pog. suniti, dregniti: butnila ga je s komolcem ● pog., ekspr. nič ne pomisli, kar butne hitro reče; ekspr. planil je v hišo in butnil: Požigajo naglo rekel; ekspr. butniti v smeh nenadoma glasno zasmejati se; ekspr. spotaknil se je in butnil po tleh padel; ekspr. ker mu niso brž odprli, je butnil po vratih močno udaril ♪
  2.      bypass  -a [bájpás] m (ā-ȃ) žarg., med. obvod, ki nadomešča obolelo žilo, oboleli del prebavnega trakta: bolnik z bypassom / narediti bypass; dvojni bypass ♪
  3.      byroníst  -a [bajr-] m (ȋ) predstavnik byronizma: svetožalje byronistov ♪
  4.      bzíkniti  -em dov. (í ȋ) ekspr. 1. v tankem, močnem curku iztisniti slino skozi zobe: bziknil je predse umazano slino 2. nepreh. s sikajočim glasom švigniti skozi zrak: svinčenka je bziknila mimo njega ♪
  5.      c  [cé in cǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, c céja tudi c-ja (ẹ̄; ǝ̏) tretja črka slovenske abecede: veliki C // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje ◊ mat. a + b + c; muz. enočrtni c prvi ton v enočrtni oktavi c neskl. pril. tretji po vrsti: išči pod točko c; varianta C / 1. c oddelek ◊ med. vitamin C in C vitamin; C-vitaminske injekcije; muz. ton c ton na prvi stopnji C-durove lestvice; C-dur izhodiščni durov tonovski način; c-mol molov tonovski način s tremi nižaji; C ključ znak na začetku črtovja, ki določa za izhodiščni ton enočrtni c; šah. kmet na c-liniji v tretji navpični vrsti z leve strani ♪
  6.      cácek  -cka m (ȃ) nar. mevža, tepček: A v tem kratkem času me je preletelo več različnih misli .. da sem najbrž videti tepček in cacek (J. Conrad - O. Župančič) ♪
  7.      càf  medm. (ȁ) posnema glas pri udarcu ali zamahu: caf, se je zasadil nož v meso ♪
  8.      cafúta  -e ž (ú) slabš., redko vlačuga, prostitutka: nič ne verjamem tej cafuti; imajo jo za cafuto / kot psovka boš tiho, cafuta ♪
  9.      cágelj  -glja m (á) metal. ulita klada za nadaljnjo obdelavo: segrevanje in valjanje železnih cagljev ♪
  10.      cagováti  -újem nedov. (á ȗ) star. obupavati: zakaj naenkrat toliko cagujete ♪
  11.      cájnarica  -e ž (ȃ) metal., nekdaj naprava za predelavo cagljev v palice: cajnarice ne cvilijo več ♪
  12.      call girl  [kôl gêrl] ž neskl., mn. tudi call girls (ȏ-é) zlasti v zahodnih deželah prostitutka, ki pride k moškemu na telefonski poziv, dekle na poziv: bila je call girl velikih industrialcev ♪
  13.      calypso  -a [kalíp-] m (ȋ) družabni ples v dvodobnem taktu, po izvoru s Karibskih otokov: plesati calypso // skladba za ta ples: zaigrali so calypso ♪
  14.      cámar  -ja m (ā) nar. ženinov, nevestin spremljevalec k poroki ali tudi organizator svatbe; drug: Karničniki so pripravljali velikansko svatbo .. camar je navabil skoraj sto parov svatov (Prežihov) ♪
  15.      cámera obscúra  cámere obscúre [kamera obskura] ž (ȃ-ȗ) fiz. zaprt prostor, v katerega prihajajo žarki skozi majhno odprtino in napravijo sliko na nasprotni steni: napraviti poskus s camero obscuro ♪
  16.      camping  in kámping -a [prva oblika kêm- tudi kám-] m (ȇ; ȃ) urejen in opremljen prostor za športno taborjenje: urediti camping // bivanje, taborjenje na takem prostoru: iti na camping; oprema za camping; neskl. pril.: camping prostor; camping oprema ♪
  17.      Canóssa  in Kanósa -e [kanosa] ž (ọ̑) knjiž., v zvezi iti v Canosso priznati podrejenost, ponižati se: treba bo iti v Canosso ♪
  18.      cantábile  [ka-] prisl. (ȃ) muz., označba za izraz izvajanja spevno: igrati cantabile ♪
  19.      cápa  -e ž (á) 1. nav. mn., slabš. raztrgana, ponošena obleka; cunja: krpati cape; oblečen je v umazane cape // ekspr. obleka sploh: kar naprej si kupuje cape; čisto nora je na pisane cape 2. slabš., redko kos izrabljenega blaga: s capo pokrit cekar; nerabne cape 3. ekspr. neodločen, omahljiv človek: ti nisi mož, ti si capa ♪
  20.      capáti  -ám nedov. (á ȃ) ekspr. počasi, okorno stopati: živina s težavo capa po blatni cesti / žena je peš capala za njim ♪
  21.      capljáč  -a m (á) 1. ekspr. kdor koga ali kaj posnema: Cankarjevi capljači 2. igrača v obliki lutke, ki premika roke in noge, če se poteza za vrvico: možicelj capljač ♪
  22.      capljánje  -a s (ȃ) glagolnik od capljati: capljanje po blatu / capljanje za meščanskimi navadami ♪
  23.      capljáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. ekspr. nerodno hoditi, navadno s kratkimi koraki: otročiček caplja za materjo // slabš. hoditi: mož mora povsod capljati z njo; on se prevaža, jaz pa peš capljam / capljati po blatni cesti 2. slabš. posnemati koga ali kaj, imeti za vzor: nekritično capljajo za modnim subjektivizmom / književnost je capljala za razvojem drugih umetniških področij zaostajala capljajóč -a -e: capljajoči koraki ♪
  24.      cár  -ja m (ȃ) 1. v nekaterih slovanskih državah, nekdaj vladar: ruski car; srbski car Dušan / star. beli car ruski 2. star. cesar: francoski, turški car / pesn. pridi, pridi, višine car [sonce], med svoje služabnice zveste (O. Župančič) ● žarg., šol. zeleni car študent višjega letnika, ki vodi šaljivi obred sprejemanja brucov v študentovsko skupnost ♪
  25.      caraván  in karaván -a [ka-] m (ȃ) 1. osebni avtomobil, katerega karoserija se razlikuje od navadne po do konca zadnjega dela podaljšani strehi: v caravanu je za zadnjimi sedeži še veliko praznega prostora / opel caravan 2. tur. stanovanjska prikolica: udoben caravan z mizico in posteljama; neskl. pril.: karoserija v caravan izvedbi ♪

   7.701 7.726 7.751 7.776 7.801 7.826 7.851 7.876 7.901 7.926  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA