Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

za (776-800)


  1.      zainteresírati  -am dov. (ȋ) publ., navadno v zvezi z za vzbuditi pri kom zanimanje, nagnjenje za kaj; navdušiti, pridobiti: zainteresirati mladino za glasbo, šport / predavanje mora poslušalca zainteresirati // spodbuditi k čemu, pridobiti za kaj: zainteresirati delavce za večjo proizvodnjo / to ga je zainteresiralo za nadaljnje sodelovanje zainteresírati se dobiti, pokazati zanimanje, nagnjenje za kaj: zainteresirati se za računalništvo zainteresíran -a -o: zainteresiran kupec; biti zainteresiran za razvoj, neustalj. na razvoju česa; sam.: sporočiti zainteresiranim rok za oddajo prošenj ♪
  2.      zainvestírati  -am dov. (ȋ) z investiranjem zapraviti: zainvestirati veliko vsoto denarja / v tovarno so zainvestirali več milijard ♪
  3.      zaiskríti se  -ím se tudi zaiskríti -ím dov., zaískril (se); zaiskrèn (ȋ í) 1. oddati iskre zaradi udarca ob zelo trd predmet: kremen se zaiskri 2. oddati, dati trenutno, intenzivno svetlobo: lučka se zaiskri in ugasne; zaiskriti se v soncu; brezoseb. v temi se je zaiskrilo / oči so se ji zaiskrile od veselja 3. ekspr. iskreč se pojaviti: pred njim se je zaiskril zaklad / v njenih očeh so se zaiskrile solze ● ekspr. nenadoma se mu je zaiskrilo v glavi doumel, razumel je ♪
  4.      zaíti  -ídem stil. zájdem dov., zaídite stil. zájdite; zašèl zašlà zašlò tudi zašló tudi zášel zášla zášlo (í) 1. spustiti se za obzorje, pod obzorje: luna, sonce zaide / sonce zaide za goro / ekspr. dan je zašel ♦ astr. zaradi vrtenja Zemlje navidezno priti pod obzorje 2. iti, premakniti se narobe, v napačno smer: spregledal je smerokaz in zašel; zaiti v gozdu; ladja je v megli zašla // nehote, nenameravano spremeniti smer gibanja, hoje: v mraku je zašel s poti; malo je zašel na stran, a je hitro popravil smer / letalo je zašlo iz smeri 3. nehote, nenameravano priti kam: med sprehodom je zašel v stari del mesta; po nesreči je zašel tja / zašel je med tatove; zaiti v slabo družbo / ekspr.: včasih zaide k nam pride; zaiti na kriva pota 4. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom nehote, nenameravano priti v kako stanje, položaj: zaiti v stisko; zaiti pod vpliv koga / zaiti v dvome / zaiti v dolgove / ekspr. le kako je on zašel v politiko 5. ekspr. priti v nasprotje z vrednotami, priznanimi v določeni družbi: bala se je, da sin ne bi zašel; v takih okoliščinah lahko tudi značajen človek zaide ● ekspr. njegova slava je zašla je minila zášel -šla -o: zašli popotnik; zašlo sonce ♪
  5.      zajadikováti  -újem dov. (á ȗ) knjiž. zatarnati: ko je izvedela novico, je zajadikovala / to ne pomeni nič dobrega, je zajadikoval ♪
  6.      zajádrati  -am dov. (ȃ) 1. zapluti s pomočjo jader: zajadrati v pristanišče; pren., ekspr. zajadrati v novo življenje ∙ ekspr. srečno sta zajadrala v zakonski pristan se poročila 2. poleteti z jadralnim letalom: letalec je zajadral v višave 3. nav. ekspr. počasi, mirno se premakniti: oblak je zajadral preko sonca // počasi, dostojanstveno iti, se premakniti: plesalka v dolgi obleki je zajadrala po dvorani ♪
  7.      zajáhanje  -a s (ā) glagolnik od zajahati: zajahanje konja ♪
  8.      zajáhati  -am tudi -jášem dov. (ā) 1. sesti na žival tako, da je vsaka noga na drugi strani: zajahati konja, osla; v skoku zajahati žival // ekspr. sesti tako na kaj sploh: zajahati kolo, motor; otrok je zajahal pručko 2. jahaje iti, oditi: poslovil se je in zajahal proti domu; zajahati za kom 3. začeti jahati: upočasnil je dir in zajahal korakoma 4. dvigniti sprednji del telesa na drugo žival kot pri paritvi: pri gonjenju je krava zajahala drugo kravo // ekspr. priti s sprednjim delom na drugo vozilo: ob sunku je srednji vagon kar zajahal vagon pred seboj 5. pog. dobiti oblast nad kom, začeti komu delati nasilje: pazi, da te ne bo spet zajahal ● ekspr. zajahati pegaza začeti pesniti ♪
  9.      zajamčeváti  -újem nedov. (á ȗ) obvezovati se za izpolnitev obljube, dolžnosti: zajamčevati komu dobavo blaga / to zajamčuje neprekinjenost razvoja ♪
  10.      zajámčiti  -im dov. (ā ȃ) obvezati se za izpolnitev obljube, dolžnosti: zajamčiti redno preskrbo z materialom / zajamčiti komu uspeh / to bi zajamčilo zvišanje pokojnin zajámčen -a -o: uspeh je zajamčen; jeklo z zajamčeno sestavo; zajamčena svoboda misli / zajamčena preskrba zlasti v vojnem času preskrba, ki jo zagotovijo državni organi, da se življenjske potrebščine načrtno in enakomerno razdelijo med prebivalstvo; zagotovljena preskrba ♦ ekon. zajamčeni osebni dohodek najnižji osebni dohodek, ki ga zagotavlja delovna organizacija vsakemu zaposlenemu glede na posamezne kategorije delavcev ♪
  11.      zajámrati  -am dov. (ȃ) nižje pog. zastokati, zatarnati: ranjenec je zajamral / av, je zajamral ♪
  12.      zajáskati  -am dov. (ȃ) 1. redko zajavkati: zabolelo ga je, da je zajaskal 2. nar. zakričati, zavpiti: zajaskal je, naj se ustavijo // zakokodajsati: kokoši so zajaskale ♪
  13.      zajávkati  -am dov. (ȃ) 1. dati visoke, zategle glasove, zlasti zaradi telesne bolečine: ranjenec je zajavkal; slabotno zajavkati / ekspr. izgubljeni srnjaček je zajavkal / ekspr. vrata so zajavkala zaškripala 2. z visokim, zateglim govorjenjem izraziti bolečino, nesrečo: ko so izvedeli žalostno novico, so ženske glasno zajavkale / ekspr. vse je zaman, je zajavkala // ekspr. potožiti, zatarnati: zajavkala je, da nima denarja ♪
  14.      zajávskati  -am dov. (ȃ) ekspr. zajavkati: padel je in zajavskal; zajavskati od strahu / ni ga še nazaj, je zajavskala ♪
  15.      zájčar  -ja m (ȃ) lov. pes, izučen za lov na zajce: pes je dober zajčar ♪
  16.      zájčarka  -e ž (ȃ) nar. dolenjsko zanka za lovljenje zajcev: nastavljati zajčarke ♪
  17.      zájček  -čka m (ȃ) 1. manjšalnica od zajec: zajklja in zajčki / ekspr. ustrelil je lepega zajčka / ne bodi tak zajček 2. nav. mn. rastlina s temno rdečimi, rožnatimi, belimi cveti, razvrščenimi v grozdih: natrgati šopek zajčkov 3. ekspr. svetlobni pojav, ki se kaže na površini česa zaradi svetlobe, odbite zlasti od ogledala: delati zajčke z ogledalom; zajček na steni, stropu ◊ bot. rjavi zajček užitna goba z rjavim klobukom, rastoča v gručah, Lyophyllum decastes; zool. morski zajček morski polž z lupinasto tvorbo, skrito v telesu, Aplysia ♪
  18.      zajčeréja  tudi zajčjeréja -e ž (ẹ̑) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z rejo, vzrejo (domačih) zajcev: ukvarjati se z zajčerejo ♪
  19.      zajčeréjec  tudi zajčjeréjec -jca m (ẹ̑) kdor redi, vzreja (domače) zajce: navdušen zajčerejec ♪
  20.      zajčevína  -e ž (í) 1. zajčje krzno: kapa iz zajčevine 2. zajčje meso: pečena zajčevina ♪
  21.      zájčevstvo  -a s (ȃ) slabš. bojazljivost, strahopetnost: očitati komu zajčevstvo ♪
  22.      zájčica  -e ž (ȃ) manjšalnica od zajka: zajčki in zajčice ● žarg. v tem klubu strežejo zajčice natakarice v oblačilih z zajčjim repkom in z zajčjimi uhlji ◊ bot. rastlina z zgoraj sivkastimi listi in vijoličastimi ali škrlatnimi cveti, Prenanthes ♪
  23.      zájčjak  tudi zájčjek -a m (ȃ) 1. zajčji iztrebek: zajčjaki in kurjaki 2. nar. nekoliko kosmat klobuk iz zajčje dlake: pokriti se z zajčjakom ♪
  24.      zájčji  -a -e prid. (ȃ) nanašajoč se na zajce: zajčji uhlji; zajčja dlaka / zajčje krzno; zajčje meso / zajčji mladiči / zajčji hlevček / posmehovali so se mu zaradi njegove zajčje narave / otrok z zajčjo ustnico prirojeno preklano zgornjo ustnico ● poljud. zajčji parkeljci užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom, strok. rumena griva; preg. dosti psov je zajčja smrt dosti sovražnikov vsakogar ugonobi ◊ bot. zajčji mak rastlina s pernato deljenimi listi in rdečimi ali rumenimi cveti, Adonis; zajčja deteljica detelji podobna rastlina z belimi zvezdastimi cveti, ki raste po senčnatih gozdovih, Oxalis acetosella; lov. zajčje večalo piščalka, ki posnema glas zajca v stiski, za vabljenje živali, zlasti lisice ♪
  25.      zájčnica  -e ž (ȃ) zajčji hlevček: narediti zajčnico ♪

   651 676 701 726 751 776 801 826 851 876  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA