Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

za (7.751-7.775)



  1.      búffo  [bufo] neskl. pril. () muz. komičen, šaljiv: buffo prizori / buffo bas basovski glas za komične vloge; buffo opera; prim. basso buffo, opera buffa
  2.      bugárija  -e ž (á) muz. srednje velika tamburica za akordično spremljavo: igrati na bugarijo
  3.      bugivugi  tudi boogie-woogie -ja [búgivúgi] m (-) hiter ples s trdim ritmom, po izvoru iz Severne Amerike: plesati bugivugi // skladba za ta ples
  4.      búh  -a m () močen, nenaden sunek zraka: silovit buh je odprl vrata / buh vetra se je uprl v jadro // zamolkel glas ob takem sunku: zaslišal je buh vetra / buh kovaškega meha
  5.      bùh  medm. () posnema zamolkli glas udarca, izbruha: buh buh buh! tolče po vratih
  6.      búhati  -am nedov.) 1. s silo in z zamolklim glasom udarjati na dan: iz dimnika buhajo oblaki isker; ogenj buha skozi odprtino // ekspr. s silo se zadevati ob kaj: veter buha v okna 2. preh., zastar. suvati, dregati: mimogrede so ga buhali v rebra ● ekspr. topovi buhajo zamolklo streljajo
  7.      búhniti  -em dov.) 1. s silo in z zamolklim glasom udariti na dan: snop isker buhne iz dimnika; plamen buhne skozi odprtino; pren. togota je buhnila iz njega; brezoseb. molči, je buhnilo iz nje // ekspr. s silo se zadeti ob kaj: veter je buhnil v okna 2. ekspr., redko zelo hitro priti, oditi: buhniti v sobo; pren. vsa kri mu je buhnila v glavo 3. preh., redko s silo vreči: buhnil ji je vodo v obraz ● ekspr. buhniti v smeh nenadoma glasno zasmejati se; ekspr. buhniti s kolom ob podnico močno udariti
  8.      búhta  -e ž () v češkem okolju buhtelj: zamesiti testo za buhte
  9.      bujênje  -a s (é) glagolnik od buditi: oskrbnik koče mora skrbeti za pravočasno bujenje gostov / narodno bujenje
  10.      bujnoláska  -e ž () ekspr. ženska, ki ima bujne lase: zagledal se je v vitko bujnolasko
  11.      bujón  -a m (ọ̑) 1. gastr. čista goveja juha: bujon z jajcem 2. biol. mesna juha z dodatki za gojenje bakterij
  12.      búka 1 -e ž () zastar. hrup, trušč: iz krčme se razlega buka in vriskanje
  13.      búkati  -am nedov. (ú) redko močno, zamolklo se oglašati: bobnarica buka v močvirju; živina buka
  14.      búkati se  -am se nedov.) navadno v zvezi s svinja kazati nagnjenje za parjenje; goniti se: svinja se buka
  15.      bukét  -a tudi buké -ja m (ẹ̑) 1. zastar. šopek: buket rdečih kamelij 2. agr. vonj vina; cvetica: muškatov buket; buket starega vina
  16.      búkniti  -em dov.) s silo in z zamolklim pokom udariti na dan: plamen bukne iz peči; pren. nenadoma je buknil upor ∙ ekspr. bukniti v smeh nenadoma glasno zasmejati se
  17.      búkov  -a -o prid. (ú) 1. nanašajoč se na bukev: bukov les; bukov žir; bukovo listje / bukov gozd / bukov parket; kuriti z bukovimi drvmi; bukovo pohištvo / bukova goba kresilna goba; zabit kot bukov štor zelo 2. ekspr. neroden, okoren: fant je še ves bukov in boječ; kako si bukov! 3. nar. zahodno ki je iz grobega blaga: bukov jopič
  18.      bukovína  in búkovina -e ž (í; ú) 1. bukov les: parjena, surova bukovina; toporišče iz bukovine 2. redko bukov gozd: hrib je porasel z bukovino 3. nar. zahodno grobo blago: hlače iz bukovine
  19.      búkovka  -e ž (ú) palica iz bukovega lesa: zavihteti bukovko
  20.      bukvár  -ja m (á) zastar. knjigarnar: pri bukvarju si je kupil Prešernove Poezije
  21.      bukvárna  -e ž () zastar. knjigarna
  22.      bukvárnica  -e ž () zastar. 1. knjižnica: ustanovili so slovensko bukvarnico 2. knjigarna: povesti v bukvarnicah ne prodajajo več
  23.      búkve  -kev ž mn.) star. 1. večje število trdno sešitih tiskanih listov; knjiga: brati bukve, na bukve; tako stoji v bukvah; debele, stare bukve; latinske bukve / mašne bukve; pogledati v sanjske bukve 2. kot knjiga trdno sešiti listi za uradne zapise: pogledati v krstne bukve; voditi gruntne bukve zemljiško knjigostar. govori, kakor bi iz bukev bral gladko; učeno; star. kar naprej je v bukvah bere, študira; črne bukve po ljudskem verovanju knjiga, s katero se da čarati, vedeževati; star. njegovo ime je zapisano v zlatih bukvah zgodovine ta človek je zelo zaslužen; učenca so vpisali v zlate bukve nekdaj v knjigo z imeni odličnjakovetn. šembiljske bukve knjiga ljudskih prerokovanj; jur. gorske bukve zapis dolžnosti in dajatev zakupnikov vinogradov v fevdalizmu
  24.      búkvice  -vic ž mn.) manjšalnica od bukve: drobne bukvice / mašne bukvice molitvenik / poselske bukvice v stari Avstriji dokument z osebnimi podatki in podatki o pristojnosti in delu posla, služabnika
  25.      bukvíšče  -a s (í) zastar. knjižnica: bukvišče samostana

   7.626 7.651 7.676 7.701 7.726 7.751 7.776 7.801 7.826 7.851  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA