Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

za (751-775)


  1.      zahtéven  -vna -o prid., zahtévnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. ki ima velike, visoke zahteve: zahteven bralec, gost, kupec, profesor; biti enako zahteven do vseh; v svojih željah je preveč zahteven / te rože so zahtevne glede svetlobe in toplote; krompir in rž sta malo zahtevni kulturi 2. ki izraža ali vsebuje velike zahteve, zahtevnost: načrt je zahteven; postaviti zahtevna merila; organizacijsko, tehnološko zahteven // ki zaradi svojih lastnosti, značilnosti zahteva velik trud, veliko spretnost, sposobnost: zahteven izpit; zahteven poklic, študij; vzpon na goro je zahteven / zahteven film; zahtevna knjiga zahtévno prisl.: zahtevno reči ♪
  2.      zahtévnež  -a m (ẹ̑) ekspr. zahteven človek: takemu zahtevnežu ni mogoče vedno ustreči ♪
  3.      zahtévnica  -e ž (ẹ̑) redko zahtevna ženska: ta ženska je velika zahtevnica ◊ adm. listina, v kateri se navede količina in vrsta materiala, zahtevanega v skladišču ♪
  4.      zahtévnik  -a m (ẹ̑) redko kdor kaj zahteva: plačati, ugoditi zahtevniku ♪
  5.      zahtévnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost zahtevnega: zahtevnost izpitne komisije se je nekoliko zmanjšala; zahtevnost kupcev / zahtevnost pri ocenjevanju / zahtevnost dela, naloge; tehnološka zahtevnost proizvodnje ♪
  6.      zahudíčati  -am dov. (í ȋ) ekspr. zakleti z besedo hudič: stisnil je pesti in tiho zahudičal ♪
  7.      zahudíti se  -ím se dov., zahúdil se (ȋ í) zastar. razjeziti se: oče se je zahudil na sina, nad sinom / kakšen pa si, se je zahudila ♪
  8.      zahúkati  -am dov. (ȗ) oglasiti se z glasom hu: čuk, sova zahuka ♪
  9.      zahúpati  -am dov. (ȗ) dati signal s hupo: voznik je zahupal ♪
  10.      zahvála  -e ž (ā) 1. izrazitev hvaležnosti: dolgovati komu zahvalo; pričakovati zahvalo; javna zahvala; pismena, ustna zahvala / to bi mu rad podaril v zahvalo za njegov trud 2. kar izrazi, izraža hvaležnost koga: poslušati, prebrati zahvalo; iron. vidite, tatvina je njegova zahvala / pog. njim gre zahvala, da se je vse uredilo; izraziti, izreči zahvalo zahvaliti se / kot vljudnostna fraza sprejmite mojo iskreno zahvalo 3. star., v medmetni rabi hvala: lepa zahvala, nisem lačen ♪
  11.      zahválen  -lna -o prid. (ā) nanašajoč se na zahvalo: zahvalne besede; zahvalna pesem soncu; zahvalno pismo ◊ rel. zahvalna molitev; zahvalna nedelja navadno prva nedelja v novembru, z mašo v zahvalo za dobro letino ♪
  12.      zahvalíti se  in zahváliti se -im se dov. (ȋ á) 1. izraziti hvaležnost: zahvaliti se darovalcu, rešitelju; zahvaliti se za denar, pomoč; pismeno se zahvaliti; star. zahvaliti komu, koga / zelo ste mi ustregli, se je zahvalil / ekspr. lepo se zahvalim za sporočilo se zahvaljujem 2. z dajalnikom in tožilnikom priznati koga ali kaj kot vzrok za kaj: za neljubo presenečenje se lahko zahvališ njim; samo vozniku se moramo zahvaliti, da smo ostali živi; star. njo imam zahvaliti za srečo 3. vljudno odkloniti, zavrniti kaj: zahvalil se je za ponujeno hrano, češ da ni lačen / ne, za takšno povabilo se lepo zahvalim se lepo zahvaljujem zahvalíti in zahváliti v medmetni rabi izraža a) hvaležnost, zadovoljstvo: boga zahvali, da se je vse srečno končalo / star. zelo ste bili prijazni, zahvalim hvala b) star. vljudno odklonitev, zavrnitev; hvala: ne bom pil, zahvalim ● otr. zahvaliti bogca v krščanskem okolju skleniti roke v zahvalo zahvalívši se star.: poslovil se je, zahvalivši se gostiteljem za lep sprejem zahváljen -a -o: zahvaljeni, da ste prišli; v krščanskem okolju Bog bodi zahvaljen, da si se vrnil živ in zdrav ♪
  13.      zahváljati  -am nedov. (á) zastar. zahvaljevati se: zahvaljati darovalce ♪
  14.      zahvaljevánje  -a s (ȃ) glagolnik od zahvaljevati se: zahvaljevanje dobrotniku, gostitelju; po daljšem zahvaljevanju so se poslovili ♪
  15.      zahvaljeváti se  -újem se nedov. (á ȗ) 1. izražati hvaležnost: zahvaljevati se darovalcem; zahvaljevati se za denar, prijaznost; star. zahvaljevati komu, koga za nasvet / kot vljudnostna fraza za prijaznost se vnaprej lepo zahvaljujem 2. vljudno odklanjati, zavračati kaj: zahvaljeval se je za ponudbe, češ da pomoči več ne potrebuje / ne, za takšno pomoč se zahvaljujem zahvaljujóč se -a -e: poslovili so se, zahvaljujoč se drug drugemu ● publ. zmagali so, zahvaljujoč se dobri igri v drugem delu tekme zaradi dobre igre ♪
  16.      zahválnica  -e ž (ȃ) star. zahvalna pesem: peti zahvalnico soncu ◊ rel. zahvalna nedelja ♪
  17.      zahválnost  -i ž (ā) zastar. hvaležnost: storiti kaj iz zahvalnosti / dolgovati komu zahvalnost ♪
  18.      zaigráti  -ám dov. (á ȃ) 1. poustvariti, navadno z umetniškim hotenjem a) dramski tekst: otroci so zaigrali lutkovno igrico / odlično je zaigral ljubimca; zaigrati glavno vlogo / v nadaljevanki so zaigrali skoraj vsi znani igralci b) glasbeno delo: zaigrati koračnico, skladbo 2. z igranjem uresničiti: zadnjo tekmo so zaigrali brez napake / igralec je zaigral dobro in se visoko uvrstil / zaigrati na prvenstvu, turnirju; že desetič je zaigral v državni reprezentanci nastopil 3. začeti igrati: ravno ko so zaigrali zadnje dejanje, je izbruhnil ogenj / opolnoči naj zaigra godba / proti koncu tekme so zaigrali še bolj borbeno 4. povzročiti glasbo z glasbilom: zaigrati (na) harmoniko, klavir / zaigrati po notah; zaigrati štiriročno 5. z igranjem, igro zapraviti: zaigrati denar, posestvo / zaigrati v igralnici, na stavah // ekspr. z nepremišljenim vedenjem ali ravnanjem zapraviti: zaigrati možnost za uspeh; zaigrati ugled, zaupanje; zaigrati svojo prihodnost, srečo 6. ekspr. s svojim vedenjem, govorjenjem namerno ustvariti videz koga ali česa: zaigrati damo, zmagovalca; nataknil si je očala in zaigral slepca / zaigrati slabost, zadrego 7. ekspr., z dajalnikom povzročiti težave z neprimernim vedenjem ali ravnanjem: oni bi ti utegnili marsikatero zaigrati / pog. pazite, nekega dne vam jo bo pošteno zaigral 8. ekspr., z dajalnikom narediti nehotene majhne gibe, premike za izražanje, kazanje a) močnega razburjenja: mišice na licih so ji zaigrale; od napora so mu zaigrale žile na sencih b) prijetnega vznemirjenja, veselosti: ob novici je ostala mirna, le obraz ji je zaigral / srce mu zaigra, ko to sliši 9. ekspr., s prislovnim določilom spreminjajoč se postati viden, opazen: na licih mu je zaigral čuden nasmeh; v očeh ji je zaigrala jeza / pred menoj so zaigrale žive barve zaigráti se z igranjem, igro se zadržati kje predolgo: otroci so se zaigrali in zamudili kosilo / pri šahu sta se zaigrala pozno v noč zaigrán -a -o: zaigran denar; zaigrana skladba; njen smeh je narejen, solze zaigrane; prisl.: zaigrano veder; sam.: v njenem življenju ni bilo nič zaigranega ♪
  19.      zaigrávati  -am nedov. (ȃ) 1. z igranjem, igro zapravljati: zaigravati plačo, posestvo; zaigravati s kartami // ekspr. z nepremišljenim vedenjem ali ravnanjem zapravljati: zdelo se ji je, da zaigrava svojo ljubezen, življenje 2. ekspr., s prislovnim določilom večkrat postajati viden, opazen: v njenih očeh zaigravajo iskrice ♪
  20.      zaihtéti  -ím dov. (ẹ́ í) močno, krčevito zajokati: ko je to slišala, je zaihtela; zaihteti od bolečine; na ves glas zaihteti // knjiž. zajokati: tiho zaihteti ● knjiž. oprosti mi, je zaihtel ihte rekel ♪
  21.      zaímek  -mka m (ȋ) lingv. pregibna beseda s splošnim pomenom, ki zamenjuje samostalniško ali pridevniško besedo ali zvezo: določiti zaimku spol, število; sklanjati zaimek; jaz, takšen in drugi zaimki / kazalni, nedoločni, osebni zaimek; povratni osebni, povratni svojilni zaimek; samostalniški zaimek ki ima lastnosti samostalnika ♪
  22.      zaiménski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na zaimek: zaimenska osnova / zaimenski prislov prislov s splošnim pomenom, ki zamenjuje kak prislov ali prislovno določilo; zaimenska beseda beseda, ki ima lastnosti zaimka; zaimenska sklanjatev sklanjatev zaimka; taka sklanjatev pridevniških besed ♪
  23.      zaíniti se  -im se dov. (ȋ ȋ) nav. 3. os., knjiž. prekriti se, pokriti se z ivjem: oblačila in pokrivala so se zainila zaínjen -a -o: zainjene veje ♪
  24.      zainteresíranec  -nca m (ȋ) publ. interesent: zainteresiranci za stanovanja ♪
  25.      zainteresíranost  -i ž (ȋ) publ. zanimanje, navdušenost: zainteresiranost mladih za šport; zainteresiranost množic za kulturo // prizadevnost, zavzetost: zainteresiranost delavcev za boljše delo; zainteresiranost narodov za ohranitev miru / pesnikova globoka človeška zainteresiranost prizadetost ♪

   626 651 676 701 726 751 776 801 826 851  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA