Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

za (6.951-6.975)


  1.      birokrácij  -a m (á) iron. birokrat: birokracij problema ni mogel sam rešiti / šalj. ali je sveti Birokracij zadremal? birokratizem, birokracija ♪
  2.      birokracíja  -e ž (ȋ) 1. družbeni sloj uradništva, ki vodi javno upravo: politična dejavnost prehaja od birokracije na ljudske množice / državna birokracija 2. nav slabš. formalistično, neživljenjsko poslovanje uradništva: probleme obravnavajo z okostenelo birokracijo / bori se proti negativnim pojavom, kot so birokracija, formalizem ♪
  3.      birokrát  -a m (ȃ) 1. nav. slabš. uradnik, ki se formalistično, neživljenjsko drži predpisov: okostenel, omejen birokrat 2. v zahodnih državah pripadnik visokega uradniškega sloja: bal se je zameriti visokim birokratom ♪
  4.      birokratízem  -zma m (ȋ) nav. slabš. 1. sistem v javni upravi, v katerem odloča uradništvo: birokratizem je naperjen proti koristim ljudskih množic; državni birokratizem 2. formalistično, neživljenjsko poslovanje uradništva: v urade se je vgnezdil birokratizem; boriti se proti pojavom birokratizma / ostanki birokratizma birokratske miselnosti ♪
  5.      birokratizíranje  -a s (ȋ) glagolnik od birokratizirati: boriti se proti birokratiziranju državnega aparata ♪
  6.      birokratizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) nav. slabš. uvajati birokratizem: birokratizirati družbene odnose; ustanova se je birokratizirala birokratizíran -a -o: birokratizirani državni aparat ♪
  7.      birokrátski  -a -o prid. (ȃ) nav. slabš. nanašajoč se na birokrate ali birokracijo: državni birokratski aparat; birokratski odnosi v podjetjih; privilegirana birokratska kasta; birokratska miselnost; razraščanje birokratskih tendenc; birokratsko poseganje v razvoj; birokratsko-centralistične težnje / birokratski obraz; birokratska natančnost birokrátsko prisl.: birokratsko suhoparna govorica ♪
  8.      birotéhnika  -e ž (ẹ́) adm. vse administrativno tehnično delo: prizadevanje za izboljšanje birotehnike // tehnični pripomočki in oprema za to delo ♪
  9.      bís  medm. (ȋ) izraža zahtevo po ponovitvi programske točke, še (enkrat): občinstvo je vpilo pevcem: bis, bis ♪
  10.      bisága  -e ž (ā) nekdaj preprosta (dvodelna) popotna torba ali vreča za čez ramo: oprtati bisago; beračeva, ciganska bisaga; pren. ko so ga zalotili, je imel pripravljeno polno bisago laži ♪
  11.      bíser  -a m (ȋ) 1. okroglasta tvorba iz školjk, rabljena za nakit: biser se lesketa; iskati bisere; bleščeči biseri; ogrlica iz biserov; pren., pesn. nebo je posejano z biseri; solzni biseri; biseri rose ∙ bibl. metati bisere svinjam dajati, dati komu duhovno ali materialno dobrino, ki je ne zna ceniti // biseru podoben izdelek: stekleni biseri 2. ekspr. kar zaradi izredne lepote, plemenitosti vzbuja občudovanje: to dekle je pravi biser; biseri literature ◊ agr. fruškogorski biser peneče se belo vino iz okolice Fruške gore; kem. boraksov biser prozorna steklasta kroglica iz boraksa za ugotavljanje kovinskih oksidov; obrt. ohridski biseri umetno narejene kroglice za nakit, pokrite s srebrnkasto snovjo iz ribjih luskin ♪
  12.      bíseren  -rna -o prid. (ȋ) 1. ki je iz biserov, z biseri: biserni nakit; biserni uhani 2. ki se lesketa kot biser: biserni žarki; biserne kaplje rose / biserni sijaj zob / biserna matica notranja plast lupine nekaterih školjk ● biserna poroka šestdesetletnica poroke ◊ tekst. biserna preja svetleč se sukanec iz dveh različno debelih ali v različne smeri sukanih niti bíserno prisl.: biserno sijati; biserno beli zobje; biserno siva obleka ♪
  13.      biseríti se  -ím se nedov. (ȋ í) knjiž. lesketati se kot biser, iskriti se: vino se biseri v kozarcih; znoj se mu biseri na čelu ♪
  14.      bísernica  -e ž (ȋ) 1. školjka, ki daje bisere: morska bisernica; školjka bisernica // redko biserovina: gumbi iz bisernice 2. muz. najmanjša tamburica za spremljavo ali vodilno melodijo: igrati na bisernico ◊ bot. lističasta, mušnici podobna goba, Amanita rubescens; vet. tuberkulozno vnetje potrebušnice pri govedu ♪
  15.      bísernik  -a m (ȋ) um. okras v obliki niza biserov: stena sobe je bila okrašena z biserniki in rozetami ◊ zool. dnevni metulj z biserno se svetlečimi lisami na spodnji strani kril, Argynnis ♪
  16.      bísernost  -i ž (ȋ) knjiž. lastnost, značilnost bisernega: bisernost barve / žametnost in bisernost glasu ♪
  17.      bísovnica  -e ž (ȋ) zool. žleza nekaterih školjk, ki izloča bisus ♪
  18.      bíster  -tra -o prid., bístrejši in bistréjši (í ȋ) 1. ki ima precejšnjo stopnjo prozornosti: bistra tekočina; voda v potoku je bistra in mrzla; ko se je gošča sesedla, je postalo vino bistro / knjiž., ekspr. bistra popoldanska svetloba 2. sposoben hitro dojemati, prodorno misliti: bister človek, učenec; zbral je najbistrejše duhove svojega časa / ima bister razum, um / bister odgovor / fant je bistre glave, pog. ima bistro glavo je bister, nadarjen 3. hiter, uren, živahen: bistri potoki; knjiž. bister vranec / bistri pogledi njenih oči / ne pojdem še spat, sem še bister nezaspan, svež ● čeprav je pil, je imel bistro glavo je mogel misliti, presojati; nič ni ušlo njenim bistrim očem vse je opazila bístro prisl.: bistro gleda, misli; bistro je uganil bistvo stvari ♪
  19.      bístrc  -a m (ȋ) 1. redko bistroumnež: mož se ima za bistrca; to ti je pravi bistrc 2. star. bistroumnost: hotel je preizkusiti njegov bistrc; bistrc duha ♪
  20.      bistrítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od bistriti: vprašanje za bistritev uma ♪
  21.      bistríti  -ím nedov., bistrèn (ȋ í) razvijati sposobnost za mišljenje: bistriti komu duha, um / bistriti estetski čut / ekspr. v šoli je bistril otrokom glave // delati kaj bolj jasno, miselno izoblikovano: časopis bistri mnenja; pojmi se bistrijo ● hladna sapa jim bistri utrujene glave jih dela sposobne mišljenja bistríti se postajati bister, zelo prozoren: voda se bistri / ekspr. megle so se počasi bistrile in razmikale ♪
  22.      bistrogléd  -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄) ki bistro, ostro gleda: bistrogled stražar; bistrogleda ptica roparica / bistrogled estet bistroumen ♪
  23.      bistroglédnost  -i ž (ẹ́) lastnost bistrogledega človeka: v svoji bistroglednosti je takoj opazil nekaj sumljivega / ko je to slišal, ga je v hipu zapustila njegova trdnost in bistroglednost bistroumnost ♪
  24.      bístrost  -i ž (í) lastnost, značilnost bistrega: bistrost tekočine / ponosen je bil na sinovo bistrost / zaradi eksplozije je vse obšla popolna bistrost ♪
  25.      bistrôta  -e ž (ó) redko bistrina: pokazal je izredno bistroto uma ♪

   6.826 6.851 6.876 6.901 6.926 6.951 6.976 7.001 7.026 7.051  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA