Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

za (6.851-6.875)



  1.      betonêr  -ja m () delavec, ki betonira: betonerji in železokrivci; tečaj za kvalificirane betonerje
  2.      betoníranje  -a s () glagolnik od betonirati: začeti betoniranje temeljev; betoniranje tal; naprave za betoniranje
  3.      betónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na beton: betonski most, nosilec, temelj, zid; betonska cesta, konstrukcija, zgradba; betonska tla ♦ teh. betonski mešalnik stroj za pripravljanje betona; betonsko jeklo, železo jeklo, železo za v beton
  4.      bétva  -e tudi bétev -tve ž (ẹ̑) 1. raba peša zelo majhna količina; malenkost, trohica: izpijmo še to betvo; betva moke / premisliti do zadnje betve podrobnosti 2. bot. enojno brezlistno zelnato steblo, ki nosi cvet, cvete: kratka betva vijolice
  5.      bétvica  -e ž (ẹ̑) manjšalnica od betva: a) betvica hrane / ekspr. zapravil je vse do zadnje betvice; niti za betvico ni boljši b) betvica šmarnice ♦ anat. dlačna, lasna betvica del dlake, lasu, ki moli iz kože
  6.      beuronski  -a -o [bôjr-] prid. () nanašajoč se na mesto Beuron: beuronske znamenitosti ♦ um. beuronska šola gibanje za reformo katoliške cerkvene umetnosti v 19. stoletju
  7.      bevánda  -e ž () nar. zahodno z vodo mešano vino: piti bevando
  8.      bevatrón  -a m (ọ̑) fiz. sinhrotronu podobna naprava za pospeševanje gibanja jedrskih delcev
  9.      bévsk  -a tudi bèvsk bêvska m (ẹ̑; ē) posamezen glas pri bevskanju: pes je zalajal samo enkrat, bevsk mu je zastal v goltancu // bevskanje: pasji bevsk
  10.      bévskati  -am tudi bêvskati -am nedov. (ẹ̑; ) 1. oglašati se s kratkim, rezkim glasom: pes, ščene bevska; lisica bevska; pren. mitraljezi so bevskali 2. slabš. zadirčno govoriti s kom: kar naprej bevska name bevskajóč -a -e: ukazovati z bevskajočim glasom
  11.      bévskniti  -em tudi bêvskniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ) 1. oglasiti se s kratkim, rezkim glasom: ščene je bevsknilo 2. slabš. zadirčno reči: uradnik je bevsknil na študenta / nejevoljno, surovo bevskniti
  12.      bévsniti  -em tudi bêvsniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ) bevskniti: lisica bevsne / zaničljivo bevsniti / bevsnil je vanj nekaj besed
  13.      bezgálnik  -a [bǝzganik] m () slabš. slaba puška: Ali je to sploh orožje! To je bezgalnik! Ropotuljica za otroke! (C. Kosmač)
  14.      bezgáti  -ám [bǝz] nedov.) redko bezati: bezgati v pečico / bezgal je po policah in predalih brskal
  15.      bezgávček  -čka [bǝz] m () majhno bezalo: bezgavček za pipo
  16.      bezgóv  in bezgòv -óva -o tudi bèzgov -a -o [bǝz] prid. (ọ́; ọ́; ǝ̀) nanašajoč se na bezeg: bezgov grm, les; bezgove jagode; bezgovo cvetje / bezgov čaj / bezgova puška igrača iz bezgove veje za pokanje
  17.      bezgóvka  tudi bèzgovka -e [bǝz] ž (ọ̄; ǝ̀) igrača iz bezgove veje za pokanje: otroci pokajo z bezgovkami // slabš. slaba puška
  18.      bezjáča  -e ž (á) zastar. široka tesarska sekira; tesača: izdeloval je grablje in toporišča za bezjače
  19.      bezljáti  -ám [bǝz in bez] nedov.) 1. splašeno se poditi: krave bezljajo // pog. dirjati, divjati: kam pa bezljaš 2. pog., ekspr. lahkomiselno se izživljati, zlasti spolno: prej je bil soliden, zdaj pa je začel bezljati
  20.      bezníca  -e ž (í) zakoten, zanemarjen gostinski lokal: vse dni se potika po beznicah; zakajena, zanikrna beznica; zloglasna beznica / slabš. počedi že enkrat to svojo beznico sobo
  21.      béžen  -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. 1. na hitro, mimogrede opravljen: samo bežen pogled v zgodovino potrjuje to domnevo; bežen prikaz dogodkov; bežni vtisi, zapiski 2. ki traja malo časa; kratkotrajen: za bežen trenutek bi jo rad videl; to je le bežna misel; bežna sreča, želja // pesn. komaj zaznaven, rahel: bežen smehljaj; bežne sence 3. pesn. ki se hitro premika: bežen val; trenutek je šel mimo kakor bežen veter béžno prisl.: jubilantov bežno orisani družbeni profil; bežno ga je ošinila
  22.      béži  -te medm. (ẹ̄) izraža začudenje, zavrnitev: eh, beži, beži, saj ti nič ni; beži no, nikoli ne boste zmagali; beži no, beži; ah, bežite, bežite, nič vam ne verjamem / nar. da se je oženil? Beži kam; prim. bežati
  23.      bi  členek, zanikano nê bi in bi ne (é) z opisnim deležnikom dela pogojni naklon sedanjega časa, v zvezi z bil in opisnim deležnikom pogojni naklon preteklega časa; raba pogojnega naklona preteklega časa peša 1. za izražanje možnosti, negotovosti: to bi bilo krivično; išče žensko, ki bi mu gospodinjila; dvomim, da bi bila tako bolna; stopil je na prag, da bi pogledal po trgu; vede se, kakor da bi me ne poznal; če bi malo pomislil, bi drugače govoril; ko bi se bil fant hotel učiti, bi bil šolo igraje izdelal; elipt.: kaj bi rad? sam ne ve, kaj bi 2. za (obzirno) izražanje želje, trditve: želeti bi bilo, da škodo poravnate; njegov predlog bi bilo dobro upoštevati; (ali) bi bili tako prijazni in mi knjigo posodili? gledališče naj bi tudi vzgajalo; ekspr.: o da bi imel vsaj malo miru! da bi ga strela! prav mu je, pa naj bi bil pazil // v zvezi z naj za izražanje domneve: po časopisnih poročilih naj bi bil zakon tik pred sprejetjem // navadno v zvezi z misliti, reči za izražanje omejitve na samo osebni odnos do česa: rekel bi, da to ni res 3. z oslabljenim pomenom, v zvezi ne da bi za izražanje načina, kako poteka dejanje nadrednega stavka: planeš v sobo, ne da bi pozdravil; odšel je, ne da bi se bil poslovil ● pog. kaj bi tisto stvar nima pomena; ekspr. o tem ni da bi govoril ni potrebno, ni vredno govoriti; to je praznoglavec. Ne bi rekel zdi se mi, da ni; pog. če se je vrnil? Ne da bi jaz vedel mogoče, ne vem
  24.      biánko  in biánco [bjanko] prisl. () adm. brez besedila ali z ne docela izpolnjenim besedilom, ki bo po izpolnitvi ustrezalo dogovoru: podpisati bianko; neskl. pril.: bianko podpis ♦ fin. bianko menica podpisana, toda ne (docela) izpolnjena menica
  25.      bíatlon  -a m () šport. tekmovanje v smučarskem teku in streljanju s puško: državno prvenstvo v biatlonu

   6.726 6.751 6.776 6.801 6.826 6.851 6.876 6.901 6.926 6.951  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA