Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

za (6.726-6.750)


  1.      béda  -e ž (ẹ́) velika materialna ali duhovna stiska: vojske so pahnile prebivalstvo v največjo bedo; živeti v bedi; bil je prava podoba bede in zapuščenosti / knjiž. izjokal je vso bedo svojega srca ♪
  2.      bedák  -a m (á) ekspr. omejen, neumen človek: ne verjamem, saj nisem bedak / kot psovka molči, bedak ∙ ekspr. ne bom ti za bedaka ne pustim, da bi se norčeval iz mene; ne pustim, da bi me goljufal; ekspr. imeti koga za bedaka norčevati se iz koga ♪
  3.      bêdast  -a -o prid. (é) ekspr. 1. omejen, nespameten, neumen: ti si bedast; ne delaj se bedastega; bedaste čenče 2. zoprn, neprijeten: da je le ta bedasti dan za menoj; bedasto vreme bêdasto prisl.: ne bulji tako bedasto ♪
  4.      bedastôča  tudi bedastóča -e ž (ó; ọ́) raba peša bedarija: pripovedovati bedastoče; ne briga se za take bedastoče ♪
  5.      bedéčnost  -i [bǝd] ž (ẹ́) zastar. budno stanje; budnost ♪
  6.      bédeker  -ja m (ẹ̑) turistični priročnik, vodič: znamenitosti Pariza si je ogledoval z bedekerjem v roki ♪
  7.      béden  -dna -o prid., bédnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. ki je v veliki materialni ali duhovni stiski: bedno ljudstvo / bedno življenje // ekspr. po materialni vrednosti nezadosten: prebijati se z bedno plačo // ekspr. usmiljenja, pomilovanja vreden: bedna žival je komaj še stala od utrujenosti / delil je z jetniki bedno usodo 2. ekspr. zaničevanja vreden: bedni izdajalec / bedni izgovori; to je bedna laž ♪
  8.      bedéti  -ím tudi bdéti -ím [prva oblika bǝd] nedov., bedì tudi bdì (ẹ́ í) 1. biti buden, ant. spati: bedeti vso noč; bedeti pri bolniku, pri mrliču; pren. lučka bedi dolgo v noč ∙ ekspr. ali bedim ali sanjam? ali je mogoče, da je to res 2. knjiž. posvečati čemu vso skrb: starši bedijo nad otroki; učitelji bedijo nad vedenjem učencev bedé tudi bdé: bede ležati bedèč tudi bdèč -éča -e: bedeč sanjati; to sem videl z bedečimi očmi ♪
  9.      bédnica  -e ž (ẹ̑) knjiž., ekspr. ženska, ki je v veliki materialni ali duhovni stiski, nesrečnica: zapuščena bednica ♪
  10.      bédnost  -i ž (ẹ́) značilnost bednega: bednost zaslužka / bednost takih izgovorov / spregledal je njegovo moralno bednost // redko beda: pogreznil se je v brezmejno bednost ♪
  11.      bég 1 -a m (ẹ̑) 1. hitro umikanje iz strahu, pred nevarnostjo: pognati se, spustiti se v beg; zapoditi sovražnika v beg; divji, paničen beg; beg v gozdove; pren. beg pred samim seboj // rešitev iz neugodnih razmer: beg iz zapora; knjiž. beg iz stvarnosti, od življenja ∙ publ. zločinec je na begu ga še niso prijeli 2. knjiž. hitro časovno odmikanje: beg časa, let / beg valov ◊ astr. beg osvetij medsebojno oddaljevanje osvetij; ekon. beg z dežele odseljevanje ljudi v mesta ♪
  12.      bég 2 -a m (ẹ̑) zlasti v fevdalni Turčiji višji civilni ali vojaški oblastnik: muslimanski begi so si razdelili zemljo; okruten beg / kot zapostavljeni pristavek k imenu ugledne vojaške ali civilne osebe Skender beg ♪
  13.      begánica  -e [tudi bǝg] ž (ȃ) nar. gorenjsko snop šibja in zelenja za cvetno nedeljo; butara: vitke in visoke beganice ♪
  14.      bégati  -am nedov. (ẹ̑) 1. nemirno hoditi sem in tja: žival bega po kletki; begati po gozdu, po sobi; begati sem ter tja / sence begajo po stenah / njegov pogled bega naokrog; begati z očmi; pren. misli begajo od spomina do spomina 2. knjiž. biti v zmoti, v nejasnosti: človek pogosto bega in blodi 3. preh. spravljati v zmedenost, v zmoto: to ljudi moti in bega; čudne sanje ga begajo; dekle mu bega misli; ne begaj ga z vražami begajóč -a -e: begajoč pogled ♪
  15.      bégavec  -vca m (ẹ̄) otrok, mladostnik, ki večkrat pobegne od doma ali iz vzgojnega zavoda: ta gojenec je izrazit begavec; begavca so kmalu vrnili staršem ♪
  16.      bégoma  prisl. (ẹ̑) redko v begu, z bežanjem: begoma se umikati ♪
  17.      begôten  -tna -o prid. (ó) pesn. 1. kratkotrajen, bežen: begoten pogled, privid, trenutek; begotna misel / komaj zaznaven, begoten smehljaj 2. ki se hitro časovno odmika: begotno življenje; tek begotnih let // ki se hitro premika: begotna senca se lovi po ulici begôtno prisl.: oči so mu begotno obstale na njej ♪
  18.      begúnček  -čka m (ȗ) manjšalnica od begunec: nabiralna akcija za alžirske begunčke ♪
  19.      begúnec  -nca m (ȗ) kdor (z)beži pred nevarnostjo ali neprijetnostjo: pognali so se za beguncem; goriški begunci v prvi svetovni vojni / vojaški begunec dezerter // kdor se izseli v tujino iz političnih vzrokov; emigrant: politični begunec je zaprosil za azil ♪
  20.      begúnski  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na begunce: begunsko taborišče / begunska vlada vlada, ki zaradi okupacije ali izgube oblasti v državi deluje v tujini ♪
  21.      beige  tudi bež [béž] prid. neskl. (ẹ̑) podoben naravni barvi volne, umazano bel: priljubljeni barvi sta beige in siva; moda te sezone priporoča beige tone ♪
  22.      béjevec  -vca m (ẹ̄) žarg. učenec iz b oddelka, razreda ♪
  23.      bék  -a m (ẹ̑) žarg., šport. obrambni igralec pri nekaterih igrah z žogo; branilec: sodnik je izključil levega beka ♪
  24.      béka  -e ž (ẹ́) grm ali drevo z dolgimi, šibastimi vejami: zasadili so beke ob vodi // šiba tega grma ali drevesa: vezati trte z beko; iz bek spletena košara ♪
  25.      bekón  -a m (ọ̑) agr. prašič mesnate pasme za pitanje: zaklati bekona; pitanje, vzreja bekonov // ed. meso takega prašiča: prodali so tisoč ton kvalitetnega bekona ♪

   6.601 6.626 6.651 6.676 6.701 6.726 6.751 6.776 6.801 6.826  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA