Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

za (6.351-6.375)


  1.      àtonálen  -lna -o prid. (ȁ-ȃ) muz. ki ni zasnovan na tonalnosti: atonalni akordi; tonalni in atonalni sistem; atonalna glasba ♪
  2.      àtonálnost  -i ž (ȁ-ȃ) 1. muz. komponiranje, ki zanika tonalnost: zagovarjati princip atonalnosti in atematičnosti; dosežki atonalnosti // lastnost, značilnost atonalnega: atonalnost moderne glasbe 2. knjiž. neubranost, razbitost: v pesmi se kaže atonalnost oblike in verza ♪
  3.      atrákcija  -e ž (á) kar privlači, vzbuja pozornost; privlačnost, zanimivost: ta razstava je velika atrakcija; igralci so postali filmska atrakcija; stolp je glavna turistična atrakcija mesta / nastop lanskega zmagovalca bo posebna atrakcija; gledališka, športna atrakcija ♪
  4.      atraktíven  -vna -o prid. (ȋ) ki privlači, vzbuja pozornost; privlačen, zanimiv: park je zelo atraktiven; atraktivna pokrajina / po sobotnem atraktivnem nastopu sta odpotovala; vodno smučanje, ta atraktivni šport ♪
  5.      atraktívnost  -i ž (ȋ) značilnost atraktivnega; privlačnost, zanimivost: atraktivnost predstave / po atraktivnosti in kvaliteti je bilo tekmovanje na najvišji ravni / pokrajina je polna turističnih atraktivnosti ♪
  6.      atrápa  -e ž (ȃ) imitacija, posnetek predmeta, rabljen navadno za dekoracijo ali reklamo: reklamna atrapa; pripeljali so atrapo bojne ladje ♪
  7.      atribút  -a m (ȗ) 1. značilen spremni pojav: gledališče, glasba, muzeji so atributi mesta; idejna borba z vsemi svojimi atributi, gospodarskimi, političnimi in družbenimi // oznaka, vzdevek: lastiti si atribut izvirnosti; prisvajati si atribute božanstva 2. za osebo ali stvar značilen predmet: pisan cekar je folklorni atribut; mučeniški, svetniški atributi; žezlo je atribut oblasti ◊ filoz. bistvena, neodtujljiva lastnost predmeta ali pojava; lingv. prilastek ♪
  8.      átrij  -a m (á) 1. nepokrit osrednji prostor starorimske hiše: kipi bogov v atriju // preddverje starokrščanske bazilike: pokopan je v atriju cerkve 2. starorimskemu atriju podobno dvorišče današnjih hiš: atrij za pouk na prostem ◊ anat. vsaka od dveh zgornjih srčnih votlin, preddvor ♪
  9.      atrófičen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na atrofijo; upadel, usahel: atrofična koža; atrofično mišičje / atrofični proces / atrofična volja ♪
  10.      atrofíja  -e ž (ȋ) med. zmanjšanje obsega organa ali tkiva zaradi zmanjšanja celic; upadanje, usihanje: mišična atrofija; atrofija kože, organa, živca; pren. atrofija moralnega čuta ♪
  11.      atrofírati  -am nedov. in dov. (ȋ) med. manjšati se zaradi zmanjšanja celic; upadati, usihati: koža, mišičje atrofira ♪
  12.      atropín  -a m (ȋ) farm. strup iz volčje češnje, rabljen zlasti kot zdravilo za oči: vkapljati atropin v oči ♪
  13.      áu  in àu [au̯] medm. (ȃ; ȁ) izraža telesno bolečino: au, do krvi si me zbodel / še au nisem slišal iz njenih ust ♪
  14.      áudi  -ja [au̯di] m (ȃ) tip zahodnonemškega osebnega avtomobila znamke Auto Union: povečati uvoz audijev ♪
  15.      àufbíks  tudi àvfbíks [au̯f-] medm. (ȁ-ȋ) nizko izraža izzivanje na pretep: aufbiks, pridi, če imaš korajžo! ♪
  16.      áut  — áut [au̯t] prisl. (ȃ-ȃ) knjiž., ekspr. izraža zahtevo po odločitvi za eno od dveh možnosti; ali — ali: moraš se odločiti: aut — aut ♪
  17.      áv  in àv medm. (ȃ; ȁ) izraža telesno bolečino: av, boli; av, moja noga; av, av, kako me je ugriznil ♪
  18.      avansíranje  -a s (ȋ) glagolnik od avansirati: obvezno avansiranje pred začetkom gradbenih del ♪
  19.      avansírati  -am dov. in nedov. (ȋ) ekon. dati avans: avansirati obrtniku stroške za nakup materiala ♪
  20.      avantgárda  -e ž (ȃ) 1. idejni nosilci kakega gibanja: politična, organizacijska avantgarda; avantgarda ljudskih množic, delavskega razreda // predstavniki novih smeri, zlasti v umetnosti: glasbena, gledališka avantgarda 2. redko prednja straža, predstraža: konjenica je bila poslana naprej kot avantgarda ♪
  21.      avantgárden  -dna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na avantgardo: zavzeti avantgarden položaj; avantgardne sile; avantgardna vloga delavstva / prištevajo ga med avantgardne dramatike; avantgardna glasba; avantgardna smer v literaturi ♪
  22.      avantgardíst  -a m (ȋ) kdor si prizadeva za uveljavitev nove smeri, zlasti v umetnosti: v začetku svojega gledališkega udejstvovanja je bil avantgardist; filmski, glasbeni avantgardist ♪
  23.      avantgardízem  -zma m (ȋ) avantgardna smer, zlasti v literaturi, umetnosti: glasbeni avantgardizem; težnje avantgardizma ali modernizma / vprašanje mladinskega avantgardizma v organizaciji ♪
  24.      avantúra  -e ž (ȗ) nenavaden, vznemirljiv doživljaj, pustolovščina: doživeti, iskati avanture; pripovedoval je o svojih avanturah; čudovita avantura / spuščati se v erotične avanture // nav. slabš. nevaren poskus, tvegano dejanje: izkušenj pri delu nimajo, zato naj se nikar ne spuščajo v avanture; politična avantura imperialistov ♪
  25.      avanturíst  -a m (ȋ) kdor išče, ljubi avanture, pustolovec: bil je nemirnež in avanturist; mladostni avanturist // nav. slabš. kdor se loti nevarnih poskusov, tveganih dejanj: okupatorje je imel za avanturiste, ki bodo propadli; politični avanturist ♪

   6.226 6.251 6.276 6.301 6.326 6.351 6.376 6.401 6.426 6.451  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA