Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

za (6.251-6.275)


  1.      árnika  -e ž (ȃ) zdravilna gorska rastlina z rumenimi cveti, ostrega vonja: nabirati arniko // tinktura iz te rastline: namazati rano z arniko ♪
  2.      arogántnost  -i ž (ȃ) lastnost arogantnega človeka: v prepiru je pokazal vso svojo arogantnost ♪
  3.      aróma  m neskl. (ọ̑) zastar. prijeten, plemenit vonj; aroma ž: znal je ceniti pristni aroma čaja ♪
  4.      aromát  -a m (ȃ) snov, ki daje prijeten, plemenit vonj: dodati pijači aromat // zastar. prijeten, plemenit vonj; aroma ž ♪
  5.      aromáten  -tna -o prid. (ȃ) zastar. blago dišeč, vonjav: aromaten gozdni zrak ♪
  6.      arondácija  -e ž (á) zaokrožitev zemljišč v enoten kompleks z vključitvijo drugih parcel: izvesti arondacijo zaradi modernizacije kmetijske proizvodnje; razpravljati o arondaciji; arondacija kmetijskih obdelovalnih površin ♪
  7.      arondírati  -am dov. in nedov. (ȋ) zaokrožiti zemljišča v enoten kompleks z vključitvijo drugih parcel: arondirati zadružne njive arondíran -a -o: obdelava arondiranega polja ♪
  8.      arpéggio  [-edžo] prisl. (ẹ̑) muz., označba za način izvajanja kot na harfi: igrati arpeggio arpéggio -a m izvajanje akordov, ko toni ne zazvenijo hkrati, temveč drug za drugim: ciganska godba je končala skladbo z dolgim drgetajočim arpeggiom ♪
  9.      artél  -a m (ẹ̑) v carski Rusiji in v Sovjetski zvezi zadružna organizacija različnih tipov: kmetijski artel ♪
  10.      artêrija  -e ž (é) 1. anat. žila, ki odvaja kri od srca; odvodnica, utripalnica: kri je curkoma brizgala iz arterije; pljučna arterija; preprečiti poapnitev arterij; kri v arterijah in venah 2. važna prometna zveza, pot: usposobiti vse mestne arterije za promet; vodna, železniška arterija ♪
  11.      artíkel  -kla m (í) proizvodni in trgovski predmet, blago: nekateri artikli so se podražili; to je zelo iskan artikel; izvozni, živilski artikli; artikli za široko potrošnjo; povpraševanje po modnem, sezonskem artiklu / umetnost ni trgovski artikel ◊ jur. člen v starih pravnih besedilih; lingv. spolnik ♪
  12.      artikulácija  -e ž (á) 1. lingv. oblikovanje glasov z govorilnimi organi, izgovarjava: imeti dobro artikulacijo; jasna, nejasna artikulacija; artikulacija soglasnika / artikulacija besed in stavkov / mesto artikulacije položaj govorilnega organa pri oblikovanju glasu 2. muz. povezovanje ali členjenje tonov pri izvajanju: v klavirskem koncertu je bil tempo negotov, artikulacija pomanjkljiva 3. anat. stik, zveza med kostema: ramenska artikulacija ♪
  13.      artikulacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na artikulacijo: artikulacijski organi; artikulacijska napaka ♦ lingv. artikulacijska baza od ustroja govorilnih organov, dihalne tehnike in tempa govora odvisne osnovne značilnosti v izgovoru glasov ♪
  14.      artilêrec  -rca m (ȇ) žarg. artilerist: bil je dober artilerec ♪
  15.      artileríja  -e ž (ȋ) vsa močna strelna orožja kopenske vojske, letalstva in mornarice, topništvo: križarka ima dobro artilerijo; spopad med ladijsko in obalno artilerijo; protiletalska artilerija / lahka, težka artilerija // rod kopenske vojske, oborožen s takim orožjem: artilerija je napadala mesto; služiti vojake pri artileriji ♪
  16.      artileríjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na artilerijo, topniški: začeti napad z artilerijskim ognjem; topovi, havbice in drugo artilerijsko orožje / artilerijski polk; artilerijski polkovnik; artilerijska oficirska šola ♪
  17.      artileríst  -a m (ȋ) vojak artilerijske enote, topničar: artilerist je do zadnje granate ostal pri topu ♪
  18.      artízem  -zma m (ȋ) popolno, zlasti oblikovno obvladanje umetniškega izražanja: njegova drama je mojstrovina besednega artizma; skrivnost tega dela je tudi v dovršenem artizmu; dramaturški artizem; Cankarjev artizem v prozi / formalistični artizem; igralčev brezkrvni artizem; prazen artizem / znebiti se formalizma in artizma prejšnje dobe ♪
  19.      artotéka  -e ž (ẹ̑) zbirka umetnostnih del za izposojo pod določenimi pogoji: knjižnica ima tudi artoteko ♪
  20.      arzén  -a m (ẹ̑) kem. element, ki nastopa v obliki krhke sive kovine ali nekovinskega rumenega prahu, As: zastrupiti se z arzenom; elementarni arzen ♪
  21.      arzenál  -a m (ȃ) 1. skladišče orožja in vojaške opreme, orožarna: arzenal, dobro založen s strelivom; pren., ekspr. pesnikovo delo je arzenal umetniške besede; ta pojem je iz arzenala neoromantične estetike // tovarna orožja: arzenal za pehotno orožje 2. ekspr., z rodilnikom velika množina: cel arzenal propagandnega materiala ◊ voj. vojna luka z orožarno in delavnicami ♪
  22.      arzénik  -a m (ẹ̑) zelo strupen bel prah brez okusa, mišnica: zastrupiti se z arzenikom ♦ kem. arzenov trioksid ♪
  23.      ás 3 -a m, tudi neskl. (ȃ) muz. za polton znižani ton a ♪
  24.      às  medm. (ȁ) izraža bolečino zaradi dotika česa vročega, zaradi udarca, ugriza: as, je zastokal in odskočil / otr. glej, da te ne bo mravlja as ugriznila, pičila ♪
  25.      àsa  medm. (ȁ) izraža bolečino zaradi dotika česa vročega, zaradi udarca, ugriza: asa! je zaječal / assa! ♪

   6.126 6.151 6.176 6.201 6.226 6.251 6.276 6.301 6.326 6.351  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA