Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

za (6.226-6.250)


  1.      arhitéktka  -e ž (ẹ̑) strokovnjakinja za arhitekturo ♪
  2.      arhitektónika  -e ž (ọ́) umetniška in tehnična izvedba, gradnja umetniškega dela: občudovali so arhitektoniko gotske katedrale; čudovita arhitektonika spomenika; arhitektonika drame, pesmi, skladbe // veda o zakonitostih gradnje v arhitekturi: predavanja iz arhitektonike ♪
  3.      arhitéktski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na arhitekte ali arhitekturo: arhitektski naraščaj; arhitektska zamisel stavbe / arhitektski tehnik ♪
  4.      arhitektúra  -e ž (ȗ) 1. umetnost oblikovanja prostora, stavbarstvo: arhitektura, kiparstvo in slikarstvo so tesno povezane likovne discipline // veda o tem: predava arhitekturo / pog. vpisal se je na arhitekturo ljubljanske univerze oddelek za to vedo 2. kompleks arhitekturnih stavb, objektov z značilnostmi določene dobe: ljubljanska baročna arhitektura; antična, egipčanska arhitektura / funkcionalna arhitektura; notranja, vaška, vrtna arhitektura / arhitektura v kamnu stavba, objekt 3. umetniška in tehnična izvedba, gradnja umetniškega dela: lepa arhitektura stavbe; arhitektura dramskega dela, skladbe ♪
  5.      arhitektúren  -rna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na arhitekturo: arhitekturni prostor; arhitekturna umetnost / arhitekturni objekt; arhitekturna kompozicija, plastika / arhitekturni koncept stavbe arhitektúrno prisl.: arhitekturno zanimiva gradnja ♪
  6.      arhív  -a m (ȋ) zbirka listin in dokumentov, ki imajo vrednost kot zgodovinsko gradivo: ob bombardiranju je bil ves arhiv uničen; pregledati in urediti arhiv; državni, šolski, zasebni arhiv / filmski arhiv zvitki filmskih trakov // prostor ali stavba, kjer so shranjene te listine in dokumenti: odpraviti se v arhiv / Mestni arhiv ♪
  7.      arhívski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na arhiv: arhivske omare / dokazati trditev z arhivskimi viri; arhivsko gradivo; arhivska kopija filma najboljša kopija posameznega filma, stalno shranjena v arhivu / arhivski strokovnjak, uslužbenec / osnutek arhivskega zakona ♪
  8.      árhont  -a m (ȃ) pri starih Grkih vsak od devetih najvišjih voljenih uradnikov v državi ♪
  9.      árija  -e ž (á) skladba ali del večje skladbe za glas in instrumentalno spremljavo: peti, poslušati arijo; operne arije; arija Valentina iz opere Faust ♦ muz. koloraturna arija ♪
  10.      aristokracíja  -e ž (ȋ) v razredni družbi plemiči, plemstvo: angleška aristokracija // skupina ljudi, ki ima moč, veljavo zaradi položaja ali premoženja: denarna, finančna, zemljiška aristokracija; meščanska aristokracija; zbrana je bila vsa aristokracija velikega mesta; pren. duhovna aristokracija ♪
  11.      aristokrát  -a m (ȃ) v razredni družbi pripadnik aristokracije, plemič: fevdalni aristokrat; aristokrati in meščani // pripadnik skupine ljudi, ki ima moč, veljavo zaradi položaja ali premoženja: denarni aristokrat; nosi se kot aristokrat / ekspr. je aristokrat od glave do pet; pren. duhovni aristokrat ♪
  12.      aristokratíja  -e ž (ȋ) pri starih Grkih in Rimljanih državna ureditev, v kateri odloča višja družbena plast ♪
  13.      aristokratízem  -zma m (ȋ) kar je značilno za aristokrate: boriti se proti aristokratizmu / odbijal jo je s svojim aristokratizmom; pren. aristokratizem njegove umetnosti ♪
  14.      aristokrátski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na aristokrate ali aristokracijo: bil je aristokratskega rodu; zahajala je v aristokratsko družbo / stanoval je v aristokratski četrti mesta / imela je lepe, aristokratske roke; aristokratsko vedenje dostojanstveno, uglajeno ♪
  15.      aristokrátstvo  -a s (ȃ) lastnosti, značilnosti aristokratov: sovražila je njegovo aristokratstvo / ne mešajmo svetovljanstva z aristokratstvom / postavljal se je s svojim aristokratstvom aristokratskim rodom, položajem; pren. aristokratstvo duha ♪
  16.      aritmétičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na aritmetiko, računski: aritmetična operacija / danes pišejo aritmetično nalogo ♦ mat. aritmetična sredina vsota vrednosti, deljena s številom vrednosti; aritmetično zaporedje zaporedje, pri katerem je razlika med dvema zaporednima členoma stalna ♪
  17.      aritmétik  -a m (ẹ́) strokovnjak za aritmetiko ♪
  18.      aritmíja  -e ž (ȋ) neenakomernost ritma: aritmija verza ♦ med. aritmija srca, žile neenakomerno, nepravilno utripanje ♪
  19.      armáda  -e ž (ȃ) 1. nav. ed. oborožene sile države, vojska: stopiti v armado; zlom Napoleonove armade / Jugoslovanska ljudska armada; Rdeča armada sovjetska 2. največja vojaška operativna enota: četrta armada 3. ekspr., z rodilnikom velika množica: armada brezposelnih, reporterjev / cela armada steklenic ◊ soc. industrijska rezervna armada brezposelni delavci; voj. armada kopenska vojska ♪
  20.      armáden  -dna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na armado: armadni štab; armadne enote; armadno povelje ♦ voj. armadni general najvišji generalski čin v nekaterih državah ♪
  21.      armatúra  -e ž (ȗ) 1. teh. zunanji deli vodovodnih, plinskih, parnih, ogrevalnih naprav: zamenjati armature v stanovanju; sanitarna, vodovodna armatura; armatura parnega kotla; tovarna armatur / gasilske cevi z armaturami ♦ elektr. kabelska armatura zunanji zaščitni sloji kabelskega plašča 2. grad. v gradbene materiale vstavljeni vložki, ki povečujejo nosilnost: ojačiti z armaturo; jeklena, lesena, štukaturna armatura; armatura za balkonsko ploščo; prerez armature ♪
  22.      armatúren  -rna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na armaturo: izdelovati armaturne dele / armaturna plošča plošča, na kateri so pregledno vgrajeni instrumenti za nadzorovanje delovanja stroja / računati in risati armaturni načrt; armaturna palica, zanka; armaturno železo ♪
  23.      ármija  -e ž (á) nav. ed., publ. oborožene sile države; armada: stopiti v armijo ♦ voj. general armije čin v Jugoslovanski ljudski armadi, za stopnjo nižji od generala ♪
  24.      armírati  -am nedov. in dov. (ȋ) ojačevati z vložki, navadno železnimi: v celoti armirati omet; armirati nosilni steber; armirati steklo armíran -a -o: elektr. armirana izolirna cev jeklena cev za električne instalacije; grad. zgradba iz armiranega betona; armirana konstrukcija ♪
  25.      árnica  -e ž (ȃ) nar. planinska trava ali planinsko seno: arnica je ležala v dolgih ravnih vrstah po senožetih ♪

   6.101 6.126 6.151 6.176 6.201 6.226 6.251 6.276 6.301 6.326  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA