Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
za (5.901-5.925) 
- alíbi tudi álibi -ja m (ȋ; ȃ) dokaz, da obtoženi ob določenem času ni bil na kraju dejanja: imeti alibi; neizpodbiten alibi / dokazati svoj alibi // knjiž. opravičilo, izgovor: to je njegov moralni alibi ♪
- alienírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. izgubljati svoje bistvo, odtujevati se: v kapitalističnih delovnih odnosih delavec alienira; človek se alienira v mehanizaciji življenja alieníran -a -o: alienirano delo ♪
- aliíran -a -o prid. (ȋ) knjiž., v zvezi aliirane države, sile države, sile, s sporazumom združene v zvezo: aliirane in asociirane države ♪
- aliíranec -nca m (ȋ) redko član alianse, zaveznik ♪
- alimentácija -e ž (á) knjiž. plačevanje alimentov: doseči za otroka redno mesečno alimentacijo ♪
- alimentacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na alimente ali alimentacijo, preživninski: alimentacijski prispevek / alimentacijski spor; alimentacijska pravica zakonca ♪
- alimentáren -rna -o prid. (ȃ) med., v zvezi z zastrupitev, obolenje ki ga povzroči hrana ♪
- alimênti tudi aliménti -ov m mn. (é ē; ẹ́ ẹ̄) denarni prispevek za preživljanje, ki ga je kdo dolžen plačevati, preživnina: nezakonski oče mora plačevati alimente; prejemati alimente; tožila ga je za alimente ♪
- alimentírati -am nedov. (ȋ) knjiž. preživljati, vzdrževati: alimentirati otroke; pren. alimentirati investicijske sklade iz amortizacije ♪
- a límine prisl. (ȋ) knjiž. kratko malo, kar takoj: a limine zavrniti prošnjo ♪
- alira in alura -e [alíra] ž (ȋ) nav. mn., zastar. vedenje, ravnanje, navade: gosposke alire ♪
- aliterácija -e ž (á) lit. ujemanje soglasnikov ali soglasniških skupin v zaporednih besedah, soglasniški stik: v pesmi je uporabljal asonanco in aliteracijo ♪
- álka -e ž (ȃ) tekmovalno jahanje v Sinju, pri katerem mora jezdec s kopjem sneti viseč obroč: zmagal je na alki // ta obroč: tekmovalec je v največjem diru skušal zadeti alko ♪
- alkaloíd -a m (ȋ) kem. dušikova rastlinska baza, ki močno učinkuje na človeški organizem: alkaloidi so navadno strupeni; uporabljati alkaloide za zdravila ♪
- alkíden -dna -o prid. (ȋ) kem., v zvezi alkidna smola umetna snov, kondenzat večvalentnih alkoholov in večbaznih kislin, za izdelavo lakov, lepil ♪
- alkohól -a m (ọ̑) brezbarvna hlapljiva tekočina ostrega duha in pekočega okusa: sok vsebuje tudi nekaj alkohola; konzervirati, raztopiti v alkoholu / ugotavljati odstotek alkohola v krvi ♦ kem. alkohol alifatska spojina z eno ali več hidroksilnimi skupinami, vezanimi na ogljikove atome; etilni alkohol etanol, etilalkohol; metilni alkohol metanol, metilalkohol; primarni alkohol alkohol, ki z oksidacijo lahko preide v aldehid // alkoholna pijača: zdržati se alkohola; biti vdan alkoholu; ta človek prenese velike količine alkohola ♪
- alkohóličen -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na alkoholike: alkoholična klinika / zastar. alkoholične pijače alkoholne ♪
- alkohólik -a m (ọ́) kdor pretirano uživa alkoholne pijače: pravijo, da je alkoholik; kroničen, notoričen alkoholik; dispanzer za alkoholike ♪
- alkoholizíranost -i ž (ȋ) stanje alkoholiziranega človeka: nesreča je nastala zaradi alkoholiziranosti voznika; stopnja alkoholiziranosti ♪
- alkoholomaníja -e ž (ȋ) med. kronična bolezenska nagnjenost k uživanju alkoholnih pijač: alkoholomanija je skoraj po vsem svetu priznana za bolezen ♪
- alkoholométer -tra m (ẹ̄) priprava za merjenje množine alkohola v tekočinah ♪
- álkotést -a m (ȃ-ẹ̑) priprava za ugotavljanje alkohola v izdihnjenem zraku: poskus z alkotestom je pokazal, da je voznik vinjen ♪
- alkóva -e ž (ọ̑) knjiž. večja vdolbina v steni sobe, navadno z ležiščem: alkovo je ločevala od sobe rdeča zavesa; posteljo ima v alkovi materine spalnice; soba z alkovo ♪
- alkóven -vna -o (ọ̑) pridevnik od alkova: alkovni zastori ♪
- allegrétto [alegreto] prisl. (ẹ̑) muz., označba za hitrost izvajanja nekoliko hitro ♪
5.776 5.801 5.826 5.851 5.876 5.901 5.926 5.951 5.976 6.001 
