Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

za (5.501-5.525)


  1.      víza  -e ž (ȋ) pog. vizum: izdati vizo; zaprositi za vizo; veljavnost vize ♪
  2.      vizavi  gl. vis-à-vis ♪
  3.      vizualizácija  -e ž (á) knjiž. vizualna predstavitev, upodobitev: pri vizualizaciji besedila upoštevati avtorjeva navodila ♪
  4.      víža  -e ž (ȋ) 1. star. napev: zapisati, zapomniti si vižo; zažvižgati vižo znane pesmi; zlagati viže in besedila // s prilastkom melodija: igrati operetne viže; otožne viže; plesna viža 2. pog. krajša, navadno narodno-zabavna skladba: godci so igrali vižo za vižo; poslušati poskočne viže in valčke 3. star., v prislovni rabi, v zvezi z na način: na vse viže se je trudil / na tako ali drugačno vižo se bo rešil ● pog., ekspr. na (vse) mile viže mu je prigovarjal zelo; star. na vsako vižo bo prišel gotovo ♪
  5.      vížar  -ja m (ȋ) 1. pog. kdor piše, igra narodno-zabavno glasbo: polke in valčki domačih vižarjev 2. nar. (romarski) vojvoda: izbrali so ga za vižarja ♪
  6.      vížati  -am nedov. (ȋ) 1. pog. peti, igrati narodno-zabavne pesmi, skladbe: godci so vižali same vesele 2. zastar. voditi, usmerjati: orači so vižali konje ♪
  7.      vnazáj  prisl. (á) knjiž. za nazaj: opravičiti se vnazaj / vse ve, vnaprej in vnazaj ♪
  8.      vnóžati se  -am se nedov. (ọ̑) nar. vzhodnoštajersko, z dajalnikom ne ljubiti se, ne dati se: vnoža se mi iti po drva ♪
  9.      vokalizácija  -e ž (á) glagolnik od vokalizirati: jasna vokalizacija / vokalizacija glasu l ♦ adm. simbolno označevanje samoglasnikov v stenografiji ♪
  10.      voltáža  -e ž (ȃ) žarg., elektr. električna napetost, izražena v voltih: voltaža baterije ♪
  11.      vóza  -e ž (ọ́) zastar. zapor, ječa: dati, spraviti koga v vozo ♪
  12.      vozáč  -a m (á) 1. kdor se redno vozi z vlakom, avtobusom na delo, v šolo: v razredu je precej vozačev; delavci, učenci vozači 2. redko voznik (avtomobila): bil je preudaren vozač / poklicni vozač / žarg., šport. na dirki je zmagal naš najboljši vozač ♪
  13.      vozáčica  -e ž (á) redko voznica (avtomobila): voznik in vozačica ♪
  14.      vozál  -a [au̯] m (ȃ) nar. vozel: delati, narediti vozal / v vozal spleteni lasje ♪
  15.      vozálček  -čka [u̯č] m (ȃ) nar. dolenjsko vozelček, vozliček: narediti vozalček ♪
  16.      vozár  -ja m (á) knjiž. kdor vozi, prevaža s konjsko vprego; voznik, prevoznik: vozar je okomatal konja ♦ voj. vojak, ki vodi in oskrbuje konjsko vprego ♪
  17.      vozára  -e ž (ȃ) nav. mn., nar. ozara: s trnjem preraščene vozare ♪
  18.      vozarína  -e ž (ȋ) redko voznina: biti oproščen vozarine / plačati vozarino ♪
  19.      vozáriti  -im nedov. (á ȃ) 1. knjiž. voziti, prevažati, zlasti s konjsko vprego: pripovedoval je zgodbe iz časov, ko so še vozarili; vozariti blago iz Trsta na Dunaj 2. ekspr. voziti: vozariti avtomobil; vozariti semintja po mestu; navadno je vozaril sam / vozariti se na kolesu, s kolesom; rad se vozari v avtomobilu / vsak dan se vozari v službo ♪
  20.      vozárjenje  -a s (á) glagolnik od vozariti: z vozarjenjem je precej zaslužil / vozarjenje po mestu / vozarjenje z avtomobilom, vlakom / vozarjenje v šolo ga utruja ♪
  21.      vozárna  -e ž (ȃ) knjiž. pokrit prostor za shranjevanje vozov, kmečkega orodja, strojev; kolnica: na dvorišču je stala velika vozarna; spraviti voz v vozarno ♪
  22.      vozárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na vozarje ali vozarstvo: vozarski konj, voz / spotoma so se ustavili v vozarski gostilni; vozarska pot ◊ voj. vozarska enota enota z vprežno živino in vlečnimi vozili za prevoz potrebščin po ozemlju, kjer ni mogoče uporabljati motornih vozil ♪
  23.      vozárstvo  -a s (ȃ) nekdaj dejavnost voznikov (s konjsko vprego): preživljal se je z vozarstvom ♪
  24.      vozáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na vozače: vozaški način življenja / vozaška spretnost ♪
  25.      vozatáj  -a m (ȃ) zastar. voznik, prevoznik: bil je izkušen vozataj ♪

   5.376 5.401 5.426 5.451 5.476 5.501 5.526 5.551 5.576 5.601  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA