Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

za (5.226-5.250)



  1.      skolióza  -e ž (ọ̑) med. ukrivljenost hrbtenice v stran: skolioza v prsnem predelu
  2.      skrížati  -am dov. () 1. star. položiti kaj navzkriž; prekrižati: skrižati roke na prsih 2. biol. medsebojno oploditi živali ali rastline, ki se razlikujejo vsaj v eni dedni lastnosti: skrižati sadno drevje; skrižati osla in konja; ribe v akvariju se lahko skrižajo skrížati se redko pojaviti se kot nasprotje drugega: njegov načrt se je skrižal s prijateljevim skrížan -a -o: skrižana rastlina; ta pasma še ni skrižana; imeti roke skrižane na kolenih
  3.      skrofulóza  -e ž (ọ̑) med. tuberkuloza vratnih bezgavk: zdravljenje, znaki skrofuloze
  4.      skržák  -a m (á) nar. primorsko škržat: oglašanje skržakov
  5.      skržát  -a m () škržat: cvrčanje skržatov
  6.      slavicija  -e ž (á) glagolnik od slavizirati: slavizacija romanskega prebivalstva
  7.      slézast  -a -o prid. (ẹ̄) knjiž. po barvi podoben slezu: slezasta obleka / slezasta barva slézasto prisl.: slezasto zelene hlače
  8.      slovenicija  -e ž (á) glagolnik od slovenizirati: slovenizacija nemških kolonistov / slovenizacija šolstva je potekala počasi / slovenizacija krajevnih imen
  9.      slúza  -e ž (ú) redko sluz m: kri in sluza / kamenje je bilo pokrito s sluzo
  10.      slúzast  -a -o prid. (ū) 1. pokrit s sluzom: sluzasta goba; sluzasta koža, riba / ekspr. cesta je sluzasta spolzka 2. podoben sluzu: sluzast izcedek; zelena sluzasta voda; sluzasto blato / želodčne stene pokriva sluzasta plast sluznata, sluzna / ekspr. sluzasta megla vlažnaslabš. sluzast glas pretirano prijazen, priliznjen
  11.      slúzav  -a -o prid. (ú) 1. ki vsebuje sluz: sluzavo bolnikovo blato 2. sluzast: sluzava koža / sluzava voda / sluzav ovoj sluznat, sluzen
  12.      slúzavka  -e ž (ú) nav. mn., bot. glive, ki živijo na gnilem listju in štorih in se lahko premikajo, Myxomycetes: plesnivke in sluzavke / glive sluzavke
  13.      slúzavost  -i ž (ú) lastnost, značilnost sluzavega: sluzavost bolnikovega blata / sluzavost rib
  14.      služáben  -bna -o prid. (á ā) zastar. služabniški: služabne sobe / služabni ljudje služabniki
  15.      služábnica  -e ž () ženska oblika od služabnik: imeti, najeti služabnico; grofova služabnica; bila je služabnica v sodnikovi hiši ∙ evfem. služabnica ljubezni vlačuga, prostitutka
  16.      služábnik  -a m () 1. v nekaterih deželah stalno najet moški za pomoč pri hišnih delih in za osebno strežbo: imeti, najeti služabnike; grajski služabniki; stregel je livriran služabnik 2. ekspr., s prilastkom kdor vneto, prizadevno dela, deluje za kaj: zvest služabnik gledališča, medicine / biti služabnik lepe besede ● star. služabnik božji duhovnik; star. cesarski služabnik državni uradnik; star. to so satanovi služabniki hudobni, zlobni ljudje; star. služabnik pravice stražnik, orožnik
  17.      služábniški  -a -o prid. () nanašajoč se na služabnike: služabniški prostori / služabniško vedenje
  18.      služábništvo  -a s () v nekaterih deželah služabniki: gospodar je sklical služabništvo ● knjiž., redko njegovo služabništvo pri tem gospodarju je trajalo deset let v nekaterih deželah služba, služenje
  19.      snežák  -a m (á) sneženi mož: narediti snežaka
  20.      socialicija  -e ž (á) glagolnik od socializirati: socializacija otrok; potek socializacije / socializacija vasi / socializacija gospodarstva ♦ soc. primarna v družini, sekundarna v izobraževalnem procesu, terciarna socializacija v širšem družbenem okolju
  21.      socializacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na socializacijo: socializacijsko okolje / socializacijski proces
  22.      sòdržavlján  in sòdržavljàn -ána m (-; - -á) kdor je v razmerju do drugega državljan iste države: srečati sodržavljane v tujini // kdor je skupaj s kom pripadnik iste družbenopolitične skupnosti: preprečiti izkoriščanje revnejših sodržavljanov
  23.      solaricija  -e ž (á) fot. pojav, da se zaradi premočne osvetlitve fotografske emulzije počrnitev več ne stopnjuje: pri fotografiranju proti soncu je nevarnost solarizacije // osvetlitev nepopolno razvitega filma, fotografskega papirja z belo svetlobo preden se razvije do konca: fotograf je s solarizacijo dosegel posebne svetlobne učinke
  24.      solmicija  -e ž (á) muz. poimenovanje tonov z zlogi, navadno z do, re, mi, fa, sol, la, si (ti)
  25.      solmizacíjski  -a -o () pridevnik od solmizacija: solmizacijski zlog

   5.101 5.126 5.151 5.176 5.201 5.226 5.251 5.276 5.301 5.326  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA