Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
za (5.226-5.250)
- skolióza -e ž (ọ̑) med. ukrivljenost hrbtenice v stran: skolioza v prsnem predelu ♪
- skrížati -am dov. (ȋ) 1. star. položiti kaj navzkriž; prekrižati: skrižati roke na prsih 2. biol. medsebojno oploditi živali ali rastline, ki se razlikujejo vsaj v eni dedni lastnosti: skrižati sadno drevje; skrižati osla in konja; ribe v akvariju se lahko skrižajo skrížati se redko pojaviti se kot nasprotje drugega: njegov načrt se je skrižal s prijateljevim skrížan -a -o: skrižana rastlina; ta pasma še ni skrižana; imeti roke skrižane na kolenih ♪
- skrofulóza -e ž (ọ̑) med. tuberkuloza vratnih bezgavk: zdravljenje, znaki skrofuloze ♪
- skržák -a m (á) nar. primorsko škržat: oglašanje skržakov ♪
- skržát -a m (ȃ) škržat: cvrčanje skržatov ♪
- slavizácija -e ž (á) glagolnik od slavizirati: slavizacija romanskega prebivalstva ♪
- slézast -a -o prid. (ẹ̄) knjiž. po barvi podoben slezu: slezasta obleka / slezasta barva slézasto prisl.: slezasto zelene hlače ♪
- slovenizácija -e ž (á) glagolnik od slovenizirati: slovenizacija nemških kolonistov / slovenizacija šolstva je potekala počasi / slovenizacija krajevnih imen ♪
- slúza -e ž (ú) redko sluz m: kri in sluza / kamenje je bilo pokrito s sluzo ♪
- slúzast -a -o prid. (ū) 1. pokrit s sluzom: sluzasta goba; sluzasta koža, riba / ekspr. cesta je sluzasta spolzka 2. podoben sluzu: sluzast izcedek; zelena sluzasta voda; sluzasto blato / želodčne stene pokriva sluzasta plast sluznata, sluzna / ekspr. sluzasta megla vlažna ● slabš. sluzast glas pretirano prijazen, priliznjen ♪
- slúzav -a -o prid. (ú) 1. ki vsebuje sluz: sluzavo bolnikovo blato 2. sluzast: sluzava koža / sluzava voda / sluzav ovoj sluznat, sluzen ♪
- slúzavka -e ž (ú) nav. mn., bot. glive, ki živijo na gnilem listju in štorih in se lahko premikajo, Myxomycetes: plesnivke in sluzavke / glive sluzavke ♪
- slúzavost -i ž (ú) lastnost, značilnost sluzavega: sluzavost bolnikovega blata / sluzavost rib ♪
- služáben -bna -o prid. (á ā) zastar. služabniški: služabne sobe / služabni ljudje služabniki ♪
- služábnica -e ž (ȃ) ženska oblika od služabnik: imeti, najeti služabnico; grofova služabnica; bila je služabnica v sodnikovi hiši ∙ evfem. služabnica ljubezni vlačuga, prostitutka ♪
- služábnik -a m (ȃ) 1. v nekaterih deželah stalno najet moški za pomoč pri hišnih delih in za osebno strežbo: imeti, najeti služabnike; grajski služabniki; stregel je livriran služabnik 2. ekspr., s prilastkom kdor vneto, prizadevno dela, deluje za kaj: zvest služabnik gledališča, medicine / biti služabnik lepe besede ● star. služabnik božji duhovnik; star. cesarski služabnik državni uradnik; star. to so satanovi služabniki hudobni, zlobni ljudje; star. služabnik pravice stražnik, orožnik ♪
- služábniški -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na služabnike: služabniški prostori / služabniško vedenje ♪
- služábništvo -a s (ȃ) v nekaterih deželah služabniki: gospodar je sklical služabništvo ● knjiž., redko njegovo služabništvo pri tem gospodarju je trajalo deset let v nekaterih deželah služba, služenje ♪
- snežák -a m (á) sneženi mož: narediti snežaka ♪
- socializácija -e ž (á) glagolnik od socializirati: socializacija otrok; potek socializacije / socializacija vasi / socializacija gospodarstva ♦ soc. primarna v družini, sekundarna v izobraževalnem procesu, terciarna socializacija v širšem družbenem okolju ♪
- socializacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na socializacijo: socializacijsko okolje / socializacijski proces ♪
- sòdržavlján in sòdržavljàn -ána m (ȍ-ȃ; ȍ-ȁ ȍ-á) kdor je v razmerju do drugega državljan iste države: srečati sodržavljane v tujini // kdor je skupaj s kom pripadnik iste družbenopolitične skupnosti: preprečiti izkoriščanje revnejših sodržavljanov ♪
- solarizácija -e ž (á) fot. pojav, da se zaradi premočne osvetlitve fotografske emulzije počrnitev več ne stopnjuje: pri fotografiranju proti soncu je nevarnost solarizacije // osvetlitev nepopolno razvitega filma, fotografskega papirja z belo svetlobo preden se razvije do konca: fotograf je s solarizacijo dosegel posebne svetlobne učinke ♪
- solmizácija -e ž (á) muz. poimenovanje tonov z zlogi, navadno z do, re, mi, fa, sol, la, si (ti) ♪
- solmizacíjski -a -o (ȋ) pridevnik od solmizacija: solmizacijski zlog ♪
5.101 5.126 5.151 5.176 5.201 5.226 5.251 5.276 5.301 5.326