Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

za (5.051-5.075)


  1.      razžágati  -am dov. (ȃ) z žaganjem narediti kose, dele: razžagati desko / smreke so razžagali na štirimetrske hlode razžágan -a -o: razžagano deblo ♪
  2.      razžagovánje  -a s (ȃ) glagolnik od razžagovati: razžagovanje desk, hlodov ♪
  3.      razžagováti  -újem nedov. (á ȗ) z žaganjem delati kose, dele: razžagovati debla / podolžno razžagovati ♪
  4.      razžalítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od razžaliti: tožil ga je zaradi razžalitve / vsi so imeli njegove besede za razžalitev / razžalitev časti ♦ jur. besedna, dejanska, simbolična razžalitev ♪
  5.      razžalíti  in razžáliti -im dov. (ȋ á ā) z nevljudnim, nespoštljivim dejanjem, govorjenjem povzročiti čustveno prizadetost: ni je hotel razžaliti; razžaliti očeta; javno razžaliti koga / te besede so ga zelo razžalile / razžalil je njegovo čast, dostojanstvo razžáljen -a -o: bil je razžaljen; razžaljena ljubezen; sam.: usoda trpečih in razžaljenih ♪
  6.      razžáljenec  -nca m (ā) ekspr. kdor je razžaljen: opravičiti se razžaljencu ♪
  7.      razžáljenje  in razžaljênje -a s (ā; é) glagolnik od razžaliti: tožil ga je za razžaljenje / razžaljênje časti ♪
  8.      razžáljenost  -i ž (ā) stanje razžaljenega človeka: ponižanost in razžaljenost ♪
  9.      razžaljív  -a -o prid. (ȋ í) star. žaljiv: razžaljive besede razžaljívo prisl.: razžaljivo govoriti ♪
  10.      razžalostíti  -ím dov., razžalóstil in razžalostíl (ȋ í) narediti, povzročiti, da postane kdo žalosten: otroci so ga razžalostili / graja jo je razžalostila razžalostíti se postati žalosten: razžalostiti se zaradi otrok, nad otroki razžaloščèn -êna -o: tolažiti razžaloščeno mater ♪
  11.      razžaréti se  -ím se dov. (ẹ́ í) začeti močneje žareti: kovina se v ognju razžari / plinska svetilka se počasi razžari / ekspr. nad grebeni se je razžarel blisk se je močno zabliskalo; sonce se je razžarelo kot sredi poletja je močno grelo ♪
  12.      razžarévati  -am nedov. (ẹ́) s segrevanjem povzročati, da kaj začne žareti: razžarevati kose kovine / sol razžarevajo tako dolgo, da se popolnoma prečisti ♪
  13.      razžaríti  -ím tudi razžáriti -im dov., razžáril (ȋ í; ā ȃ) 1. s segrevanjem povzročiti, da kaj začne žareti: razžariti kovino; razžariti iglo s plamenom, z električnim tokom / razžariti peč / ekspr. sonce je razžarilo puščavski pesek ♦ metal. razžariti do belega // z dovajanjem zraka povzročiti, da kaj začne žareti: razžariti oglje / razžariti cigareto; pren., ekspr. razžariti iskro duha 2. ekspr. povzročiti, da postane kaj zaradi vročine, napora rdeče, vroče: sonce in veter sta mu razžarila obraz; od hoje navkreber so se vsi razžarili / misel nanjo ga je razžarila 3. ekspr. narediti, povzročiti, da kaj nastopi z veliko silo, intenzivnostjo: taki prizori razžarijo strasti / s svojim pripovedovanjem jim je razžaril domišljijo; znova se je razžarilo upanje v zmago ● ekspr. ponovno srečanje mu je razžarilo srce ga je prevzelo, razveselilo; pesn. razžarilo se je lepo jutro nastalo je; ekspr. ob pogledu nanjo se mu oko razžari zelo je vesel, ko jo vidi; ponosen je nanjo razžárjen -a -o in razžarjèn -êna -o: razžarjeni obrazi; uničevati tkivo z razžarjeno iglo; razžarjena snov; bila je vsa razžarjena ♪
  14.      razžárjati  -am nedov. (á) 1. s segrevanjem povzročati, da kaj začne žareti: razžarjati železo; razžarjati na žarečem oglju / sonce je razžarjalo skale // z dovajanjem zraka povzročati, da kaj začne žareti: razžarjati oglje 2. ekspr. razsvetljevati: plameni so razžarjali hiše; okna so se razžarjala od bliskov 3. ekspr. delati, povzročati, da kaj nastopi z veliko silo, intenzivnostjo: razžarjati poželenje, strasti ● ekspr. razžarja ga ljubezen do nje ljubezen ga dela srečnega; ekspr. vino jih je začelo razžarjati zaradi popitega vina so postajali živahni, zgovorni ♪
  15.      razžárjenost  in razžarjênost -i ž (ȃ; é) stanje razžarjenega: razžarjenost kovine / ekspr. razžarjenost strasti ♪
  16.      ráža  -e ž (á) zool. morska riba romboidne oblike z močnim trnastim repom, Raja ♪
  17.      realizácija  -e ž (á) glagolnik od realizirati: realizacija načrta, zamisli / finančna, tehnična realizacija / realizacija oddaje / realizacija pravice, zahteve // kar je realizirano: nagraditi najboljše realizacije; gledati filmsko, odrsko realizacijo romana ◊ ekon. prodaja blaga, storitev; prihodki od prodaje blaga, storitev ♪
  18.      realizacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na realizacijo: realizacijski postopek / realizacijske možnosti ♪
  19.      realizátor  -ja m (ȃ) kdor kaj realizira, uresničevalec: realizator ideje, načrta / realizator oddaje; kritik je pohvalil vse realizatorje dramske predstave / žarg., šport. realizator gola, koša ♪
  20.      realizátorski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na realizatorje ali realiziranje: imeti velike realizatorske sposobnosti / različne realizatorske možnosti ♪
  21.      recikláža  -e ž (ȃ) teh. ponovna uporaba že uporabljenih, odpadnih snovi v proizvodnem procesu: reciklaža kemikalij, plinov / reciklaža starega papirja ♪
  22.      rèkatolizácija  -e ž (ȅ-á) glagolnik od rekatolizirati: rekatolizacija meščanstva v sedemnajstem stoletju; obdobje rekatolizacije ♪
  23.      rèkatolizacíjski  -a -o prid. (ȅ-ȋ) nanašajoč se na rekatolizacijo: rekatolizacijsko obdobje ♦ zgod. okoli leta 1600 so na Slovenskem delovale rekatolizacijske komisije ♪
  24.      rekompenzácija  -e ž (á) knjiž. kompenzacija: to dela zaradi rekompenzacije občutka manjvrednosti / ta paket je rekompenzacija za povzročeno škodo nadomestilo, odškodnina ♪
  25.      relativizácija  -e ž (á) glagolnik od relativizirati: relativizacija morale, trditev ♪

   4.926 4.951 4.976 5.001 5.026 5.051 5.076 5.101 5.126 5.151  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA