Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
za (4.976-5.000)
- prótitéža -e ž (ọ̑-ẹ́) knjiž. protiutež: meščanstvo naj bi bilo protiteža plemstvu ♪
- prótizahtéva -e ž (ọ̑-ẹ̑) knjiž. nasprotna zahteva: zavrniti protizahteve ♪
- prótizakonít -a -o prid. (ọ̑-ȋ) ki je v nasprotju z zakonom: odločba je protizakonita prótizakoníto prisl.: ravnati protizakonito ♪
- prótizakonítost -i ž (ọ̑-ȋ) lastnost, značilnost protizakonitega: protizakonitost ravnanja ♪
- provincializácija -e ž (á) knjiž., ekspr. pojav, da postane za kaj značilna neustvarjalnost, moralna in nazorska ozkost: provincializacija življenja ◊ jur. provincializacija v nekaterih državah prenos določenih splošno koristnih dejavnosti, služb ali podjetij v pristojnost pokrajinske uprave ♪
- próza -e ž (ọ̄) 1. lit. izrazna oblika, za katero je značilen navaden, ne po posebnih obrazcih urejen jezik: proza in verz / drama je pisana deloma v prozi / pesem v prozi 2. lit. literarno ustvarjanje v taki obliki, pripovedništvo: proza in poezija / utemeljitelj slovenske proze // dela v taki obliki: brati, pisati, prevajati prozo / esejistična, lirična, pripovedna, ritmizirana proza / nova zbirka krajših proz proznih del 3. knjiž., ekspr. vsakdanjost, navadnost: hotel je ubežati prozi svojega življenja / njun zakon je postal navadna proza ♪
- prózahóden -dna -o prid. (ọ̑-ọ̑) publ. ki je, se navdušuje za Zahod: prozahodna vlada / prozahodna miselnost ♪
- prozáičen -čna -o prid. (á) knjiž. vsakdanji, navaden: iz prozaičnega dovtipa je naredil veselo dogodivščino; prozaičen način življenja / ekspr. njegove pesmi so zelo prozaične, skoraj banalne ∙ ekspr. ne bodi tako prozaičen plehek, pust prozáično prisl.: prozaično misliti ♪
- prozáičnost -i ž (á) knjiž. lastnost, značilnost prozaičnega: prozaičnost in ozkost njihovega življenja; njena pisma so ga presenečala s svojo prozaičnostjo / pesnik se izgublja v prozaičnosti ♪
- prozáik -a m (á) 1. lit. kdor piše prozna dela, pripovednik: razvil se je v vidnega in plodovitega prozaika 2. ekspr. plehek, pust človek: ne bodi tak prozaik ♪
- prozaíst -a m (ȋ) kdor piše prozna dela, pripovednik: bil je pesnik, dramatik in prozaist; prozaisti povojnega obdobja ♪
- prozaístika -e ž (í) knjiž. proza: ta pisatelj sodi v vrh sodobne prozaistike / prozaistika mlajših avtorjev ♪
- prozaizácija -e ž (á) knjiž. pojav, da postane kaj prozaično, vsakdanje: prozaizacija pesniškega izraza ♪
- psévdomorfóza -e ž (ẹ̑-ọ̑) min. kristal določene snovi s kristalno obliko snovi, iz katere je nastala: psevdomorfoza topaza po ortoklazu // pojav, da snov ohrani kristalno obliko snovi, iz katere je nastala ♪
- psíhoanalíza -e ž (ȋ-ȋ) psih. nauk o vplivu nezavednega na človekovo delovanje: razvoj psihoanalize; utemeljitelj psihoanalize // na tem nauku temelječa metoda zdravljenja duševnih motenj in bolezni: uporabiti psihoanalizo pri odpravljanju nevrotičnih depresij ♪
- psíhodiagnóza -e ž (ȋ-ọ̑) psih. spoznavanje posameznikove osebnosti ali njenih osebnostnih lastnosti: otroke so pošiljali na opazovanje in psihodiagnozo / opraviti psihodiagnozo ♪
- psíhonevróza -e ž (ȋ-ọ̑) med. nevroza: zdraviti psihonevrozo ♪
- psihóza -e ž (ọ̑) 1. psiht. duševna bolezen z izrazitimi znamenji: zdraviti psihozo; shizofrenija in druge psihoze / manično-depresivna psihoza ciklofrenija 2. nav. ekspr. duševno stanje, ki ga povzroča strah, nemir, napetost: ustvarjati psihozo negotovosti; množična, vojna psihoza / potrošniška psihoza ♪
- psitakóza -e ž (ọ̑) med., vet. kužna bolezen papig, ki se prenaša tudi na človeka; papigovka ♪
- pterozáver -vra m (á) pal. izumrli plazilec, sposoben letati: okostje pterozavra ♪
- pulverizácija -e ž (á) teh. drobljenje snovi v prah, upraševanje: pulverizacija premoga ♪
- pulzácija -e ž (á) 1. med., navadno v zvezi z žila širjenje in krčenje zaradi ritmičnega dotekanja krvi; utripanje, bitje: pulzacija žile; pren., publ. pulzacija gospodarstva 2. knjiž. pojavljanje v sorazmerno kratkih časovnih presledkih in ponehavanje, utripanje: pulzacija svetilke, svetlobe ♦ elektr. pulzacija električnega toka ♪
- púlzar -ja m (ȗ) astr. zvezda, ki oddaja pulze radijskih valov v enakomernih presledkih: odkritje pulzarjev ♪
- pulzátor -ja m (ȃ) teh. 1. stroj za preizkušanje trdnosti materiala z enakomerno se spreminjajočim obremenjevanjem: delati s pulzatorjem / univerzalni pulzator 2. del molznega stroja, ki s stiskanjem in sproščanjem uravnava izsesavanje mleka iz vimena: zamenjati pulzator / elektromagnetni, pnevmatični pulzator ♪
- púža -e ž (ȗ) nar. štajersko 1. dekle, deklica: plesati z veselo pužo / v zibki je spala mala puža 2. igrača, ki predstavlja deklico; punčka: igrati se s pužami / puža iz cunj ♪
4.851 4.876 4.901 4.926 4.951 4.976 5.001 5.026 5.051 5.076