Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

za (4.801-4.825)



  1.      pozamenteríja  -e ž () 1. obrt. drobni tekstilni izdelki za obrobljanje, okraševanje zlasti oblačil: okrasne resice, krpinice in druge pozamenterije 2. redko trgovina s takimi izdelki: kupiti v pozamenteriji
  2.      pozanímati se  -am se dov. () poskusiti dobiti podatke, pojasnila o čem: pozanimati se za možnosti zaposlitve; pozanimala se je za njegovo preteklost; o zadevi so se pozanimali pri pristojnem uradu; ekspr. za to se bom osebno pozanimal // z vprašanjem, vprašanji izraziti zanimanje za kaj: pozanimali so se za naše delo in uspehe; najprej se je pozanimala za mater / in kaj bo potem, se je pozanimal je vprašal
  3.      pozapréti  -prèm dov., pozapŕl (ẹ́ ) drugega za drugim zapreti: pozapreti okna, vrata; vse je pozaprla za seboj in odšla / gostilne in trgovine so pozaprli / tatove so že pozaprli
  4.      pozaspáti  -spím dov., pozaspì pozaspíte; pozaspál (á í) drug za drugim zaspati: otroci so pozaspali; utrujeni so polegli in takoj pozaspali; pren., ekspr. v njegovem srcu je vse pozaspalo
  5.      pozašíti  -šíjem dov., pozašìl (í ) drugega za drugim zašiti: pozašila je otrokom obleke // zašiti sploh: marsikaj zna pozašiti
  6.      pozatakníti  in pozatákniti -em dov. ( á) drugega za drugim zatakniti: po oknih so pozataknili cvetje in zastavice
  7.      zavaroválen  -lna -o prid. (-) nanašajoč se na pozavarovanje: pozavarovalni pogoji; pozavarovalna pogodba
  8.      zavarovánje  tudizavárovanje -a s (-; -á) glagolnik od pozavarovati: pozavarovanje ladje; sporazum o pozavarovanju
  9.      zavarováti  -újem tudizavárovati -ujem dov. (-; -á) ekon. zavarovati prevzete obveznosti zavarovalnice pri drugi zavarovalnici: pozavarovati ladjo
  10.      pozavčín  -a m () nar. vzhodnoštajersko moški, ki vabi na gostijo ob poroki: pozavčin že hodi po vasi
  11.      povna  -e ž () muz. trobilo z nižje ležečim tonskim obsegom: igrati pozavno / pozavna na poteg; pozavna z ventili
  12.      pozavníst  -a m () muz. kdor igra pozavno: nastop znanega pozavnista
  13.      požágati  -am dov. () z žaganjem podreti: požagati drevo; vse smreke so požagali // z žaganjem odstraniti: požagati veje požágan -a -o: požagano drevje
  14.      požalováti  -újem dov.) krajši čas žalovati: kdaj pa kdaj je požaloval za bratom, ki je padel // star. potožiti, potarnati: tako življenje me torej čaka tu, je požaloval novi učitelj
  15.      požár  -a m () 1. ogenj, ki povzroča škodo, uničuje: požar nastane, se širi, ekspr. izbruhne; požar je uničil, zajel hišo in gospodarsko poslopje; gasiti, omejiti požar; požar je povzročila strela; nasilje se je širilo kot požar / gozdni požar / kot opozorilo nevarnost požara ∙ ekspr. zanetiti svetovni, vojni požar svetovno vojno, vojno 2. knjiž., ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: požar ljubezni, strasti
  16.      požáren  -rna -o prid. () nanašajoč se na požar: požarna škoda; predpisi o požarni varnosti / požarni hidrant; hiša je zavarovana s požarnim zidom; požarna lestev lestev, pritrjena na zidu za zasilno reševanje; požarna zavesa v gledališču / star. požarna bramba gasilsko društvogozd. požarni pas del zemljišča vzdolž česa, navadno železniške proge, za zavarovanje pred požarom, širjenjem požara požárno prisl.: požarno ogrožen prostor
  17.      požarévati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. večkrat zažareti: luči požarevajo / na prstih ji požarevajo briljanti
  18.      požaríšče  -a s (í) kraj požara, ognja: gasilci so v nekaj minutah prihiteli na požarišče / knjiž. na požarišču so zgradili novo hišo pogorišču
  19.      požárni  -ega m () voj. vojak, ki čuva enega ali več prostorov, kadar drugi spijo ali so odsotni: požarni je na hodniku
  20.      požárnovárnosten  -tna -o prid. (-á) nanašajoč se na požarno varnost: požarnovarnostni predpisi, ukrepi / podjetje ima dobro organizirano požarnovarnostno službo
  21.      pràvzapràv  prisl. (-) 1. izraža ugotovitev, spoznanje resničnega stanja: pravzaprav mu delamo krivico, ko ga ne nagradimo; pravzaprav si samo domišlja, da je bolan; pravzaprav rajši vidim, da ostaneš doma // izraža pridržek: hudoben pravzaprav ni, pač pa nagajiv // ekspr. poudarja trditev: moški ste pravzaprav vsi enaki 2. izraža popravek prej povedanega: šport, pravzaprav alpinizem, mu veliko pomeni; vsi smo rekli, pravzaprav stric je rekel, naj že gre; pošteno sva lačna, in žejna tudi. Pravzaprav žejna še bolj 3. ekspr., v vprašalnih stavkih poudarja ugibanje: kje pa si pravzaprav; koliko je pravzaprav ura; kaj pravzaprav hočeš od mene; za kaj pa pravzaprav gre / sprašujem se, kaj pravzaprav tukaj iščem
  22.      prázačétek  -tka m (-ẹ̑) knjiž., ekspr. začetek: prazačetki človeške kulture / tako je bilo že od prazačetka
  23.      prákon  -óna in -a m (-ọ́; -á) knjiž. prvotni, osnovni zakon: ravnati se po prazakonih življenja
  24.      práža  -e ž (á) lov. užitna drobovina divjačine; cvrček: speči pražo
  25.      pražárna  -e ž () obrat za praženje: pražarna kave; delavke v pražarni ♦ metal. pražarna rude

   4.676 4.701 4.726 4.751 4.776 4.801 4.826 4.851 4.876 4.901  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA