Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

za (44.078-44.102)


  1.      zrêči  zrêčem dov., zrêci zrecíte; zrékel zrêkla (é) star. 1. reči, povedati, navadno brez obzirov: bil je zelo jezen in jim je vse zrekel; koliko bridkih mu je zrekla 2. dati ime, vzdevek: zaradi punčke so ji zrekli Pikapolonica ♪
  2.      zrédčiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. narediti (bolj) redko: zredčiti omako; zredčiti z vodo / zredčiti solato / mah je zredčil travo / gozd so zelo zredčili 2. povzročiti, da se kaka skupina, skupnost številčno zmanjša: bolezen je zredčila to živalsko vrsto zrédčiti se 1. postati (bolj) redek: nekdaj gosta trava se je zredčila / lasje so se mu zredčili in posiveli / megla se je zredčila / promet se proti večeru zredči 2. postati številčno manjši: zaradi spopadov so se vojaške enote zredčile / število gostov se je zredčilo zrédčen -a -o: z vodo zredčeno mleko ♪
  3.      zredigírati  -am dov. (ȋ) 1. narediti, da dobi objavi namenjeno besedilo, gradivo ustrezno obliko, razporeditev; urediti: zredigirati zbornik 2. narediti, da dobi kako besedilo vsebinsko, jezikovno ustreznejšo obliko; spremeniti, popraviti: zredigirati članek ◊ lingv. zredigirati geslo za objavo v slovarju ga pomensko, oblikovno, stilno razčleniti v pismeni obliki, urediti ♪
  4.      zredíti  -ím dov., tudi zrédi; zrédil (ȋ í) 1. narediti, povzročiti, da postane kdo (bolj) debel: dobro krmi vole, da bi jih čim bolj zredil / ekspr. pri tako lahki službi hitro zrediš trebušček 2. vzrediti: letno zredi štiri prašiče / zrediti za zakol / zrediti mladega sokola / zrediti najdenčka in svoje tri otroke / zrediti koga v poštenega, za poštenega človeka ● ekspr., redko zrediti veje odebeliti jih zredíti se 1. postati (bolj) debel: ob dobri hrani se človek zredi; prašič, vol se je zredil / zrediti se v obraz, trebuh / ekspr.: denarnica se mu je zredila; spis se je zredil se je razširil, povečal 2. zastar. zrasti, odrasti: v tej deželi so se zredili, pa je nočejo več poznati zrejèn -êna -o: v hiši zrejena ptica ♪
  5.      zreducírati  -am dov. (ȋ) 1. narediti, povzročiti, da postane kaj manjše a) glede na količino, število; zmanjšati, omejiti: zreducirati izdatke; zreducirati porabo na najmanjšo mogočo mero / zreducirati vojaštvo / zreducirati zemljiško posest b) glede na možni razpon: zreducirati tuje vplive 2. v zvezi z na narediti, da kako dejanje, dejavnost obsega samo to, kar nakazuje določilo, omejiti: zreducirati raziskovanje na kmečko arhitekturo / zreducirati problematiko na tri bistvena vprašanja; razprava se je zreducirala le na nekaj vodilnih delavcev zreducíran -a -o: zreduciran program; zaradi neprestanih bojev so bile partizanske čete zreducirane; v objavi je pesem zreducirana na nekaj vrstic ♪
  6.      zregulírati  -am dov. (ȋ) 1. narediti, da kaj pravilno, ustrezno deluje, uravnati: zregulirati zavore 2. narediti, da pride kaj v pravilen, ustrezen položaj: zregulirati naslonjalo ♦ teh. zregulirati ventil 3. urediti, izravnati strugo, da voda ne poplavlja, dela škode: potok so že zregulirali ♪
  7.      zrèl  in zrél -éla -o [eu̯] prid., zrélejši tudi zrelêjši (ȅ ẹ́; ẹ̑ ẹ́) 1. ki v rasti, razvoju doseže stopnjo, primerno za spravilo, razmnoževanje: obirati zrele plodove, sadeže; zrele češnje; zgodaj zrela jabolka; zrelo seme / zreli klasi, stroki; koruza, pšenica je že zrela / zrel gozd zaradi doraslosti primeren za posek // pri katerem so končani procesi, potrebni za dosego ustrezne kakovosti: zrel sir; zrelo vino / zrel gnoj; zrelo testo // knjiž. pri katerem so značilni elementi razviti v polni meri: zreli barok; zreli kapitalizem / zunaj je bil že zrel dan popoln 2. telesno in duševno polno razvit: pri dvajsetih letih je bil zrel človek / vsestransko zrela osebnost / duševno in telesno zrel fant / ima zrele hčere odrasle // v določenem pogledu polno razvit sploh: kulturno zrel narod; politično zrelo vodstvo 3. ki je v srednjem obdobju življenja: zrel moški s prvimi sivimi lasmi; ljubimkal je z dekleti in zrelimi ženskami // značilen za ljudi v srednjem obdobju: ljubiteljem zrele lepote je bila všeč; zrela ženska postava / zreli gibi 4. ki je v obdobju največje izurjenosti, najboljših dosežkov: zrel plesni ansambel; razstava najzrelejših likovnih umetnikov // nav. ekspr. ki izraža, kaže veliko dovršenost, izurjenost: pokazali so zrel nogomet; prvi zreli primerki moderne arhitekture; zrelo umetniško delo 5. življenjsko razgledan in čustveno uravnovešen: o tem se lahko pogovarja le z zrelimi ljudmi; bil je najzrelejši med vrstniki; po nesreči je postal zrelejši; prezgodaj zrel otrok // ki izraža, kaže veliko modrost, premišljenost: zreli nazori; dobiti zrel odgovor, predlog; zrel odnos do preteklosti; zrela kritika, ocena knjige; zrele misli; politično zrel program / zrela ljubezen uravnovešena 6. navadno v povedni rabi, navadno v zvezi z za glede na telesno, duševno razvitost sposoben za kaj: otrok je zrel za šolo; dekle še ni zrelo za možitev / ni bil dovolj zrel za te misli ni jih mogel razumeti, sprejeti // glede na doraslost, razvitost primeren za kaj: žival je zrela za zakol // ki ima ustrezne pozitivne ali negativne lastnosti za kaj: knjiga je zrela za tisk; stranka ni dovolj zrela, da bi uresničila program / ekspr.: fant je zrel za zapor; hiša je zrela za rušenje / čas za kaj takega še ni zrel primeren, ugoden; razmere so zrele za vstajo ● zrel tvor tvor, v katerem se je gnoj že zbral in zmehčal; iron. ta je pa zrel, da mu je zaupal nespameten, neumen; pog., ekspr. zrel je za matildo pričakuje se, da bo umrl; ekspr. on je že zrel za odstrel ni več sposoben opravljati svoje funkcije; ekspr. zrel je za vešala naredil je toliko hudega, da bi ga lahko obesili; gledati življenje z zrelimi očmi presojati življenje z veliko življenjsko izkušenostjo; ekspr. pusti jo, to je zrela tička lahkoživa, malopridna ženska; zadeva še ni zrela se še ne more razplesti, uresničiti; mož zrelih let srednjih; zrel je kot jagoda, tepka zelo je prebrisan; to mu je padlo v naročje kot zrel sad, zrela hruška to je dobil brez prizadevanja, truda; zrelo jabolko samo pade ko zadeva pride do določene stopnje, se sama razreši ◊ agr. zrela zemlja zemlja, ki je prhka in polna bakterij; biol. spolno zrel ki v rasti, razvoju doseže tako stopnjo, da se lahko spolno razmnožuje; čeb. zreli med med, ki izgubi odvečno vodo; kozm. zrela koža koža po tridesetem letu starosti, ko začne kazati znake staranja, načina življenja zrélo prisl.: zrelo pisati o čem; zrelo prenašati težave; zrelo presoditi, premisliti kaj; zrelo dišeče sadje; sam.: obrali so, kar je bilo zrelega; vonj po zrelem ♪
  8.      zrélost  -i ž (ẹ́) stanje zrelega: ugotoviti zrelost sadja; stopnja, znaki zrelosti / doseči zrelost pri dvajsetih letih / duševna, umska zrelost / leta zrelosti; dajal, naredil je vtis moške zrelosti / prezgodnja zrelost otroka / stvar njegove zrelosti je, kako se bo odločil; zrelost v presoji ◊ agr. drevesna zrelost pri kateri se pecelj lahko loči od rodnega lesa; polna zrelost semena pri kateri v ustreznih razmerah seme lahko vzkali; biol. spolna zrelost organizma razvojna stopnja, pri kateri se lahko spolno razmnožuje; ped. šolska zrelost stopnja telesne in duševne razvitosti, potrebna za vpis v osnovno šolo; soc. socialna zrelost ♪
  9.      zrélosten  -tna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na zrelost: zrelostne značilnosti sadja / doseči pri določeni starosti ustrezno zrelostno stopnjo ♦ šol. zrelostni izpit zaključni izpit na srednji šoli ♪
  10.      zrênje  -a s (é) 1. knjiž. gledanje: zrenje skozi okno, v daljavo / njegovo zrenje na svet se je spremenilo / kritično zrenje dogodkov 2. filoz., psih. celovito, poglobljeno opažanje, dojemanje bistvenih prvin in stanj stvari, pojavov, duševnosti: duhovno zrenje; intuitivno, umetniško zrenje; zrenje dejstev, idej; zrenje vase poglobljeno samoopazovanje ♪
  11.      zrésniti  -im, in zresníti in zrésniti -im dov. (ẹ́ ẹ̑; ȋ ẹ́ ẹ̄) narediti, da kdo postane bolj resen: novica o nesreči jih je zresnila; ob teh besedah so se vsi zresnili; za trenutek, v hipu se zresniti / po tej izkušnji se je fant zresnil in začel delati / spoznanje mu je zresnilo obraz; obraz se ji je zresnil zrésnjen -a -o: zresnjen človek; zresnjen obraz; zresnjen je odkimal; prisl.: zresnjeno odgovoriti ♪
  12.      zrešetáti  -ám tudi izrešetáti -ám dov. (á ȃ) 1. agr. odstraniti pleve, smeti s sunkovitim premikanjem rešeta: zrešetati žito 2. ekspr. natančno proučiti, obdelati, navadno zaradi ocenjevanja, odločitve; pretresti: zrešetati predlog ● ekspr. cel rafal je zrešetal v demonstrante izstrelil zrešetán tudi izrešetán -a -o: zrešetano žito ♪
  13.      zréti  zrèm nedov., zŕl (ẹ́ ȅ) knjiž. gledati: zreti skozi okno, v strop; dolgo je zrla za njim; nekaj hipov sta si zrla v oči / zreti v zemljevid; ko je vstopil, je zrla v knjigo brala / kljubovalno je zrl vanj / zdaj čisto drugače zre na svet / okno zre na dvorišče / kritično zreti na svoje delo ● knjiž. skozi vejevje je zrlo jasno nebo se je kazalo, je bilo videti; knjiž. potrtost je zrla z njegovega obraza bil je potrt; knjiž. večkrat je že zrl smrti v obraz večkrat je bil v smrtni nevarnosti; knjiž. smelo zreti v prihodnost ne bati se prihodnosti; biti optimističen glede bodočih dogodkov zróč -a -e: strogo zroč učitelj; v daljo zroče oči ♪
  14.      zrevolucionírati  -am dov. (ȋ) knjiž. 1. narediti kaj revolucionarno: zrevolucionirati delavstvo; s svojimi idejami je zrevolucioniral množice / zrevolucionirati družbeno zavest 2. povzročiti velike, hitre spremembe na kakem področju človekovega delovanja: zrevolucionirati gospodarstvo, promet / ekspresionizem je zrevolucioniral obliko zrevolucioníran -a -o: zrevolucionirani delavci; vsa dežela je bila zrevolucionirana ♪
  15.      zrézek  -zka m (ẹ̑) 1. rezina mesa, ki se speče navadno na vroči maščobi: potolči, speči zrezek; postreči z zrezki; kupiti meso za zrezke / goveji, puranov, svinjski, telečji zrezek; ocvrt, paniran zrezek; zrezek na žaru; zrezki v omaki ♦ gastr. dunajski, naravni, pariški zrezek; sesekljani zrezek pečena jed iz surovega sesekljanega mesa, namočenega kruha in dodatkov 2. s prilastkom kar je zrezano: papirnati zrezki; zrezki sladkorne pese ♪
  16.      zríbati  -am dov. (ȋ) 1. s premikanjem po ribežnu narediti iz živila majhne kose, dele: zribati repo, zelje; zribati ali nastrgati korenje / zribati na rezance 2. očistiti z drgnjenjem s trdo krtačo po površini, navadno mokri: zribati tla / zribati kuhinjo 3. ekspr. zdrgniti: zribati ozeble roke s snegom; zribati si obraz zríban -a -o: zriban pod; zribana repa ♪
  17.      zrigólati  -am dov. (ọ̑) agr. zrahljati zemljo z (zelo) globokim prekopavanjem, oranjem: zrigolati njivo; zrigolati za vinograd zrigólan -a -o: zrigolane površine so že zasadili ♪
  18.      zríhtati  -am dov. (í) nižje pog. priskrbeti, oskrbeti: zrihtati komu službo; kar nanj se obrni, vse ti bo zrihtal ● nižje pog. nič ne skrbi, bomo že zrihtali uredili; nižje pog. zrihtati otroka za v vrtec obleči; nižje pog. zrihtala se je in odšla lepo, skrbno se je oblekla zríhtan -a -o: vedno je zrihtana ♪
  19.      zríniti  -em dov. (í ȋ) 1. z rinjenjem spraviti kam: zriniti koga k vratom; zriniti pohištvo na sredino sobe; zriniti sneg s pločnika; zriniti na kup, stran // ekspr., navadno v zvezi z v spraviti koga v določen položaj, stanje, navadno brez njegove privolitve: zriniti sina v medicino 2. ekspr. s prizadevanjem doseči, da kdo kam pride, kaj doseže: zriniti koga na dobro mesto; naši smučarji so se zrinili v svetovni vrh; vsi so se zrinili na položaje zríniti se s težavo priti v množici ljudi kam: zriniti se k oknu, proti izhodu; zriniti se skozi gnečo / zriniti se na vlak, v avtobus / končno se je zrinil v kolono avtomobilov // s težavo priti skozi kaj ozkega, ovirajočega: zriniti se skozi grmovje; zriniti se skozi vrata / ekspr. soteska je tako ozka, da se steza komaj zrine med pobočje in reko ● ekspr. med partizane so se zrinili tuji agenti vrinili; pog., ekspr. ta se bo že zrinil naprej bo napredoval, uspel zrínjen -a -o: skupaj zrinjen sneg; v kot zrinjena omara ♪
  20.      zrívati  -am nedov. (í) z rinjenjem spravljati kam: zrivati kamenje na kup; zrivati ljudi v vrste; zrivati radovedneže stran zrívati se s težavo se premikati skozi kaj ozkega, ovirajočega; riniti se: zrivati se proti odru, skozi vrata, med stoli ♪
  21.      zrkálo  -a s (á) zastar. zrcalo: pogledati se v zrkalo ♪
  22.      zŕklo  -a s (ŕ) anat. del očesa v obliki votle krogle, v katerem so čutnice za svetlobo: mišice, ki obračajo zrklo; plasti zrkla; poškodbe zrkla; zvišan pritisk v zrklu / očesno zrklo ∙ ekspr. imela je izbuljena zrkla oči ♪
  23.      zrklovína  -e ž (í) poljud. prozorna, zdrizasta snov v notranjosti zrkla, strok. steklovina: zrklovino obdajajo ovojnice ♪
  24.      zŕnavost  -i ž (r̄) grad. sestav sipkega materiala glede na razmerje med velikostjo zrn: določiti zrnavost gramoza; enakomerna, primerna zrnavost peska za betoniranje ♪
  25.      zŕniti  -im nedov. (ŕ ȓ) knjiž. dajati čemu zrnasto obliko: zrniti kamenje z drobilnim strojem zŕniti se nav. 3. os. delati zrna: zaradi hladnega vremena se koruza ni zrnila ♪

   43.953 43.978 44.003 44.028 44.053 44.078 44.103 44.128 44.153 44.178  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA