Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
za (43.828-43.852)
- zmáhan -a -o prid. (á) nižje pog. 1. izčrpan, zdelan: plezalci se zmahani vračajo v dolino 2. poškodovan, obrabljen: zmahano pohištvo ♪
- zmáj in zmàj zmája m (ā; ȁ á) 1. v pravljicah hudobna krilata žival z eno ali več glavami, levjimi kremplji in kačjim repom, ki navadno bruha ogenj: zmaj čuva grad; odsekati zmaju glavo; pastir je premagal zmaja; strašen, velik zmaj; rjove kot zmaj / dvoglavi zmaj 2. kip ali podoba, ki predstavlja tako žival: na mostni ograji so zmaji; slika svetega Jurija z zmajem 3. igrača iz lesenega okvira, na katerega je napet papir, za spuščanje po zraku: zmaj dobro leti; delati, spuščati zmaje; igrati se z zmajem; pisan, velik zmaj / papirnati zmaj 4. ekspr. človek, zlasti ženska, ki silovito napada, navadno z besedami: njegova žena je zmaj; kako si se mogel poročiti s tem zmajem / kdaj bo stari zmaj sklical sestanek šef 5. ekspr. neugnan, zelo živahen otrok: naš mali zmaj je šel spat; kdo bo krotil tega zmaja 6. šport. naprava s krili za
letenje, spuščanje po zraku, navadno s hriba v dolino: nad mestom kroži zmaj; leteti z zmajem / letalni zmaj ● ekspr. stanovanjska stiska je stoglavi zmaj zelo huda, neprijetna stvar; publ. njihova vojska je papirnat zmaj nestvarna, navidezna nevarnost; knjiž. peklenski zmaj hudič ◊ obl. ljubljanski zmaj najvišje priznanje na jugoslovanskem sejmu mode v Ljubljani; zool. leteči zmaj kuščar, ki živi v jugovzhodni Aziji, Indiji in Avstraliji in ima med sprednjimi in zadnjimi nogami kožno gubo za letenje, Draco volans; morski zmaji majhne morske ribe s strupenimi žlezami ob bodicah prve hrbtne plavuti, Trachinidae ♪
- zmajáti zmájem tudi zmájati -em tudi -am dov., zmájaj zmájajte tudi zmajájte; zmajál tudi zmájal (á á; á; ā) 1. navadno v zvezi zmajati z glavo s počasnejšimi, daljšimi gibi glave na levo in desno izraziti osuplost, presenečenje, ogorčenje: na vprašanje je zmajal z glavo; sočutno, zamišljeno zmajati z glavo / star. zmajal je z rameni in utihnil skomignil / nič ni rekel, samo zmajal je 2. star. zamajati: lahen veter je zmajal veje / potres je zmajal tla 3. star. razmajati: eksplozije so zmajale stari mlin / čas je zmajal temelje starih vrednot 4. star. omajati: zmajala sta ga jok in vpitje; radi bi ga zmajali, pa ga ne morejo ● star. nihče ni upal zmajati jezika spregovoriti, oglasiti se zmajáti se, tudi zmájati se ekspr., s prislovnim določilom opotekajoč se, okorno iti, oditi: zmajejo se v šotore in zaspijo; počasi se zmaje v hlev / zmajejo se na vozove nerodno, počasi zlezejo zmajávši star.: zmajavši z glavo, napiše recept zmaján tudi zmájan -a -o: po zmajanih stopnicah sta šla v klet ♪
- zmajeváti -újem nedov. (á ȗ) navadno v zvezi zmajevati z glavo s počasnejšimi, daljšimi gibi glave na levo in desno izražati osuplost, presenečenje, ogorčenje: zmajeval je z glavo, rekel pa ni nič; osupel, presenečen zmajevati z glavo / to vendar ni mogoče, so ljudje zmajevali z glavami / nejevoljno zmajevati zmajeváje: poslušalci odhajajo, zmajevaje z glavami zmajujóč -a -e: gledal jo je, zmajujoč z glavo ♪
- zmáma -e ž (ȃ) redko kar koga zmami: uporabiti kaj za zmamo ● zastar. okusiti bridke, grenke zmame slepila ♪
- zmamíti in zmámiti -im, in zmámiti -im dov. (ȋ á; á ȃ) ekspr. 1. s čim želenim, vabljivim spraviti koga kam, kamor sicer ne bi šel: zmamiti koga k sebi / zmamiti koga z obljubami; zmamiti koga proč, ven / denar ga je zmamil v svet 2. s svojimi vabljivimi lastnostmi povzročiti, da kdo naredi, stori kaj, česar sicer ne bi naredil, storil: visoka cena je zmamila marsikaterega lastnika, da je živino prodal ● zastar. pijača, vročina človeka zmami omami; prim. izmamiti ♪
- zmámljati -am nedov. (á) ekspr. 1. s čim želenim, vabljivim spravljati koga kam, kamor sicer ne bi šel: zmamljati ženske k sebi / želje jih zmamljajo v nesrečo 2. s svojimi vabljivimi lastnostmi povzročati, da kdo naredi, stori kaj, česar sicer ne bi naredil, storil: možnost dobrega zaslužka zmamlja ljudi, da podpisujejo pogodbe; prim. izmamljati ♪
- zmanevrírati -am tudi izmanevrírati -am dov. (ȋ) 1. s spreminjanjem smeri, načina vožnje spraviti vozilo odkod, kam: zmanevrirati ladjo iz pristanišča; zmanevrirati avtomobil skozi ozke ulice 2. ekspr. s spretnostjo, zvijačnostjo spraviti koga odkod, kam: zmanevriral jo je iz sobe / zmanevrirali so ga v odbor ● ekspr. to zadevo je dobro zmanevriral s spretnostjo, zvijačnostjo opravil; prim. izmanevrirati ♪
- zmánjkati -am dov. (ȃ) 1. s smiselnim osebkom v rodilniku nehati biti na razpolago: zmanjkalo mu je denarja; vode večkrat zmanjka; potapljaču je zmanjkalo zraka / poguma, potrpežljivosti ji ne zmanjka / zmanjkalo mu je besed, vprašanj / sredi gozda zmanjka poti 2. nav. 3. os., evfem. biti ukraden, vzet: spet mu je zmanjkala ena knjiga; z mize je zmanjkal rokopis; naštel je, kaj vse mu je že zmanjkalo ● ekspr. dali so mu injekcijo, da ga ne bi spet zmanjkalo da ne bi spet omedlel; ekspr. čez noč jih je zmanjkalo so izginili, pobegnili; ekspr. od utrujenosti jo je takoj zmanjkalo je takoj zaspala; ekspr. pred težavami ga bo zmanjkalo težav ne bo mogel premagati; se jim bo izognil; ekspr. hitro ji zmanjka sape postane zadihana, izčrpana zmánjkati se ekspr., s smiselnim osebkom v
rodilniku, z nikalnico izraža obstajanje česa v veliki količini: lepih deklet se ne zmanjka; poleti se rib ne zmanjka ♪
- zmanjkováti -újem nedov. (á ȗ) 1. s smiselnim osebkom v rodilniku nehavati biti na razpolago: zmanjkuje jim hrane, kurjave; v trgovini že zmanjkuje olja; ekspr. pridelali so vina, da jim je posode zmanjkovalo / zmanjkuje ji moči, poguma / govorcu je zmanjkovalo besed; zmanjkuje jim snovi za pogovor 2. nav. 3. os., evfem. biti večkrat ukraden, vzet: opazili so, da je na oddelku začel zmanjkovati material ● ekspr. zmanjkuje je, kot bi jo sesale pijavke zelo hujša; ekspr. proti vrhu jim je zmanjkovalo sape so težko dihali; ekspr. zmanjkuje jim tal pod nogami imajo ogrožen (družbeni) položaj; niso več prepričani o pravilnosti svojega ravnanja; ekspr. začelo ga je zmanjkovati začel je izgubljati zavest; začenjal je spati ♪
- zmánjšanje -a s (ȃ) glagolnik od zmanjšati: zmanjšanje izvoza, proizvodnje / publ. zmanjšanje napetosti med državama / zmanjšanje števila zaposlenih // količina, vrednost, za katero se kaj zmanjša: izračunati zmanjšanje ♪
- zmánjšati -am dov. (ȃ) narediti kaj (bolj) majhno: zmanjšati igrišče, odprtino; z novo cesto se je razdalja med mestoma zmanjšala / oteklina se je zmanjšala / zmanjšati dotok, hitrost; zmanjšati izdatke, uvoz / zmanjšati posadko, število zaposlenih / prizadevati si zmanjšati moč, vpliv koga / bolezen mu je zmanjšala delovno sposobnost / zmanjšati kislost, slanost jedi; zmanjšati sevanje na najnižjo mero / zmanjšati ovinek, strmino / zmanjšati pomen vzgojnega dela // narediti kaj enakega, vendar manjših razsežnosti; pomanjšati: zmanjšati kroj zmánjšan -a -o: zmanjšan obseg, prostor; zmanjšana poraba; risati v zmanjšanem merilu ♪
- zmánjšek -ška m (ȃ) redko količina, vrednost, za katero se kaj zmanjša; zmanjšanje: izračunati zmanjšek; zmanjšek in poveček ♪
- zmanjševánje -a s (ȃ) glagolnik od zmanjševati: zmanjševanje prostora; zmanjševanje teže / zmanjševanje števila zaposlenih / zmanjševanje nasprotij ♪
- zmanjševáti -újem nedov. (á ȗ) delati kaj (bolj) majhno: prostor je mogoče povečevati in zmanjševati s premakljivimi stenami; zmanjševati razmik med dvema predmetoma / zmanjševati dozo zdravil / zmanjševati izvoz, proizvodnjo / zmanjševati čete, kolektive / zmanjševati moč, vpliv koga; vidljivost se zmanjšuje / bolezen zmanjšuje delovno sposobnost / zavese zmanjšujejo svetlobo / zmanjševati padec; z ovinki se strmina zmanjšuje // delati kaj enakega, vendar manjših razsežnosti; pomanjševati: zmanjševati črke, znake ♪
- zmasírati -am dov. (ȋ) mehanično obdelati telo ali del telesa iz zdravilnih, kozmetičnih razlogov: zmasirati lasišče; zmasirati roke s kremo; nalahko, močno zmasirati; skrbno, temeljito se zmasirati ● pog. zmasiral ga bom, da me do smrti ne bo pozabil natepel, pretepel ♪
- zmastíti 1 -ím dov., zmástil; zmaščèn (ȋ í) 1. narediti kaj mastno: izločki zmastijo kožo; lasje se zmastijo 2. umazati z mastjo, maščobo: zmastiti obleko ♪
- zmaščeváti -újem dov. (á ȗ) zastar. maščevati: zmaščevati bratovo čast; zmaščevati se za storjeno krivico; zmaščevati se nad kom ♪
- zmátrati -am dov. (ȃ) nižje pog. izmučiti: prenašanje bremen ga je zmatralo; danes sem se preveč zmatral zmátran -a -o: tako je zmatran, da še zaspati ne more ♪
- zmàz zmáza m (ȁ á) nar. prekmursko namaz, premaz iz blata, ilovice: zmaz v peči odpada ♪
- zmečkanína -e [mǝč tudi meč] ž (í) 1. nav. ekspr. kar je zmečkano: razlikati zmečkanine / po trčenju je od avtomobila ostala le zmečkanina 2. med. poškodba podkožnega tkiva zaradi udarca, stisnjenja: dobiti zmečkanine; odrgnina in zmečkanina ♪
- zmečkáti -ám [mǝč tudi meč] dov. (á ȃ) 1. narediti, povzročiti, da postane kaj zgubano, stisnjeno: zmečkati obleko, papir; oblačila so se v kovčku zmečkala; v avtomobilu si je zmečkala krilo 2. povzročiti, da se kaj mehkega pod pritiskom stisne, razleze: zmečkati borovnice, krompir; zmečkati med prsti, z roko / zmečkati grozdje pred stiskanjem; zmečkati sadje s tolkačem / zmečkati cigaretni ogorek 3. s pritiskom, stiskom kaj poškodovati, da izgubi naravno, pravilno obliko: hlod mu je zmečkal nogo, roko; pri prekladanju zabojev si je zmečkal prste; brezoseb. v rudniku ga je zmečkalo / pri trčenju si je zmečkal blatnik in razbil luč 4. ekspr. slabo, nezadovoljivo narediti, napisati: na hitro zmečkati nalogo, spis / pravilnika še niso zmečkali naredili, napisali ● ekspr. zmečkala je nekaj v opravičilo težko razumljivo, nerazumljivo rekla
zmečkán -a -o: zmečkan krompir; bil je ves umazan in zmečkan; zmečkana obleka ♪
- zméda -e ž (ẹ̑) 1. stanje, ko nad stvarmi, položajem ni pregleda: delati, povzročati zmedo; zmeda na pisalni mizi / zmeda misli in pojmov 2. stanje, ko se dela, ravna brez reda, organiziranosti: na cesti je nastala zmeda; v državi vlada zmeda / družbena, gospodarska zmeda; prometna zmeda / ekspr. sejati zmedo med ljudi 3. stanje, ko kdo nima urejenih, jasnih misli, predstav: njegovo govorjenje razkriva zmedo / ekspr. v glavi ima zmedo; spravljati koga v zmedo ♪
- zmédenka -e ž (ẹ̑) zmedena ženska: imeli so jo za zmedenko / duševna zmedenka ♪
- zmédenost -i ž (ẹ̑) stanje zmedenega človeka: skušal je prikriti zmedenost; v zmedenosti je pozabil vzeti denar; popolna, trenutna zmedenost / duševna zmedenost / zmedenost misli, pojmov ♪
43.703 43.728 43.753 43.778 43.803 43.828 43.853 43.878 43.903 43.928