Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

za (4.376-4.400)



  1.      zadôstnost  -i ž (-ó) 1. lastnost, značilnost nezadostnega: nezadostnost dokazov, razlag 2. knjiž. neprimernost, pomanjkljivost: nezadostnost znanstvene metode / notranja nezadostnost avtorjevega dela
  2.      zadoščèn  -êna -o prid. (- -é) knjiž. zadovoljèn: knjigo je odložil nezadoščen; čustveno nezadoščen otrok / nezadoščene potrebe / nezadoščene želje neizpolnjene
  3.      zadoščênost  -i ž (-é) knjiž. nezadovoljenost: to čustvo izvira iz njegove duhovne nezadoščenosti
  4.      zadovóljen  -jna -o prid. (-ọ́ -ọ̄) ki ni zadovóljen: nesrečen in nezadovoljen človek; vedno se pritožuje, zelo nezadovoljen je / nezadovoljni obrazi / biti nezadovoljen sam s seboj / z njegovim odgovorom so bili nezadovoljni / ekspr. z novim direktorjem niso ravno nezadovoljni so zadovoljni / ekspr. nocoj je nekam nezadovoljen slabe volje / evfem. tak je kot oče, takoj nezadovoljen nejevoljen, jezen zadovóljno prisl.: nezadovoljno reči; nezadovoljno, prisiljeno se smehljati
  5.      zadovoljèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni zadovoljèn: čutil se je nezadovoljenega / nezadovoljene potrebe, zahteve / knjiž. njegove nezadovoljene želje neizpolnjene / biti spolno nezadovoljen
  6.      zadovoljênost  -i ž (-é) dejstvo, da je kdo nèzadovoljèn: vzrok za to dejanje je treba iskati v njegovi duhovni nezadovoljenosti / njena spolna nezadovoljenost
  7.      zadovoljív  -a -o prid. (- -í) 1. ki ni zadovoljiv: nezadovoljiv položaj, uspeh; oskrba v domu je nezadovoljiva; nezadovoljivo zdravstveno stanje / knjiž. delati v nezadovoljivih prostorih neprimernih, slabih 2. ki ga je težko zadovoljiti: nestrpni, nezadovoljivi ljudje zadovoljívo prisl.: nezadovoljivo opraviti naročilo
  8.      zadovóljnež  -a m (-ọ̑) nav. ekspr. nezadovoljen človek: ugoditi nezadovoljnežem / večen nezadovoljnež je
  9.      zadovóljnica  -e ž (-ọ̑) nav. ekspr. nezadovoljna ženska: take nezadovoljnice je težko prenašati / sitna nezadovoljnica
  10.      zadovóljnost  -i ž (-ọ́) stanje nezadovoljnega človeka: na obrazu se mu vidi nezadovoljnost; prikrita nezadovoljnost / nezadovoljnost z razmerami / širiti nezadovoljnost med ljudmi
  11.      zadovóljstvo  -a s (-ọ̑) stanje nezadovoljnega človeka: svoje nezadovoljstvo je kazal s čemernim obrazom / nezadovoljstva z neurejenimi razmerami ni skrival / nezadovoljstvo med ljudmi je naraščalo; odlok je vzbudil splošno nezadovoljstvo
  12.      družnik  tudizadrúžnik -a m (-á; -) kdor ni zadružnik: zadruge naj bi povezovale zadružnike in nezadružnike; kmetje nezadružniki
  13.      zadržán  -a -o prid. (-á) 1. ki ni zadržan, ni ustavljen: nezadržana voda je odnašala zemljo / nezadržan razvoj // sproščen, neprisiljen: nezadržan človek / nezadržano vedenje 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: planiti v nezadržan jok, smeh zadržáno prisl.: solze so mu nezadržano tekle po licih
  14.      zadržánost  -i ž (-á) lastnost, značilnost nezadržanega: nezadržanost čustev / nezadržanost učencev sproščenost
  15.      zadŕžen  -žna -o prid. (-) 1. ki se ne da zadržati, ustaviti: nezadržen pohod sovražnika; nezadržen razvoj industrije; nezadržna sila / popadel ga je nezadržen smeh / knjiž. nezadržna želja ga je gnala v domovino 2. knjiž., ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: nezadržna moč zvestobe; to je bilo zanj nezadržno doživetje zadŕžno prisl.: nezadržno drveti, prodirati, se stopnjevati; biti nezadržno ambiciozen
  16.      zadrževán  -a -o prid. (-á) ki se pojavlja v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: nezadrževan izbruh strasti
  17.      zadržljív  -a -o prid. (- -í) nezadržen: nezadržljiv razvoj / nezadržljiv smeh, spanec / nezadržljivo veselje se je izražalo v njegovih očeh
  18.      zahtéven  -vna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) ki ni zahteven: preprosta in nezahtevna ženska / doseči uspeh pri nezahtevnem občinstvu / njegova ljubezen je bila skromna in nezahtevna // knjiž. lahek, preprost: opraviti mora samo še en nezahteven izpit / te lahkotne, nezahtevne besede so imele globok pomen
  19.      zahtévnost  -i ž (-ẹ́) lastnost, značilnost nezahtevnega: navajati otroka na nezahtevnost in skromnost / knjiž. nezahtevnost problema
  20.      zainteresíran  -a -o prid. (-) ki ni zainteresiran: nezainteresirani dijaki motijo normalno delo / duhovno nezainteresirani posamezniki / postajal je vse bolj ravnodušen in nezainteresiran za rešitev, neustalj. na rešitvi tega vprašanja
  21.      zainteresíranost  -i ž (-) lastnost, značilnost nezainteresiranega človeka: nezainteresiranost poslušalcev / to je nezdrava nezainteresiranost za delo / kazati nezainteresiranost za napredek kmetijstva
  22.      zajezljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da zajeziti, ustaviti: nezajezljiv hudournik / ekspr. nezajezljiv socialni razkroj / ekspr.: popadla ga je nezajezljiva jeza; nezajezljivo sovraštvo nasprotnikov zajezljívo prisl.: preobrazba družbe nezajezljivo napreduje
  23.      zaklénjen  -a -o prid. (-ẹ́) ki ni zaklenjen, ni zaprt: hišna vrata je pustil nezaklenjena / vstopil je v nezaklenjeno sobo / prisloniti nezaklenjeno kolo k zidu
  24.      zakljúčen  -a -o prid. (-) nedokončan: nezaključena debata; povest je ostala nezaključena
  25.      zakljúčenost  -i ž (-) nedokončanost: povest vzbuja videz neenotnosti in nezaključenosti / arhitektonska nezaključenost stavbe

   4.251 4.276 4.301 4.326 4.351 4.376 4.401 4.426 4.451 4.476  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA