Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

za (41.703-41.727)


  1.      večéren  -rna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na večer: večerni mrak; večerna zarja / večerne ure / večerni sprehod; večerni tečaj; večerni vlak; večerna predstava / večerni časopis večernik; večerni veter večernik; večerna dolga obleka dolga obleka za večerne prireditve; večerna šola od 1950 do 1970 osnovna in srednja šola za odrasle s poukom navadno v večernih urah ∙ zastar. večerna stran jezera zahodna ♦ rel. večerna molitev; zool. večerni pavlinček nočni metulj s podobo velikega modrega očesa na zadnjih krilih, Smerinthus ocellatus ♪
  2.      večérja  -e ž (ẹ̑) obrok hrane, ki se jé zvečer: kuhati večerjo; postreči z večerjo; dobra, obilna večerja; večerja za štiri osebe / jesti večerjo večerjati / hladna, mrzla večerja iz hladnih, mrzlih jedi // uživanje tega obroka: večerja je trajala eno uro; iti spat brez večerje / povabiti, priti na večerjo / prirediti poslovilno, slavnostno večerjo ◊ rel. zadnja večerja ♪
  3.      večérnica  -e ž (ẹ́) 1. zvezda Venera na večernem nebu: večernica miglja na obzorju; svetla večernica 2. knjiž. vrtna ali divja rastlina z jajčastimi, nazobčanimi listi in cveti v grozdih; nočnica: večernica se je razcvetela 3. mn. večerniška povest: brati, pisati večernice / zbirka Slovenske večernice 4. mn., nar. popoldansko cerkveno opravilo: iti k večernicam / zvoniti k večernicam ◊ zgod. sicilijanske večernice upor prebivalcev Sicilije proti francoskim zavojevalcem leta 1282 ♪
  4.      vèčglásen  -sna -o prid. (ȅ-ā) muz. komponiran za več glasov: večglasna pesem / večglasno petje ● knjiž. večglasna stališča različna vèčglásno prisl.: večglasno peti ♪
  5.      vèčglásje  -a s (ȅ-ȃ) muz. glasbeni stavek za več glasov: ubrano večglasje / začetki večglasja ♪
  6.      večínoma  prisl. (ȋ) 1. v (veliki) večini: prebivalci tega kraja so večinoma priseljenci; na njivah raste večinoma koruza / obnova je večinoma končana v glavnem, pretežno; tam govorijo večinoma slovensko 2. navadno, ponavadi: ljudske pesmi so se večinoma pele po spominu; prihajali so večinoma ob sobotah; večinoma je zamujala ♪
  7.      večínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na večino: večinsko mnenje / večinski narod ♦ jur. volitve po večinskem sistemu sistemu, po katerem je izvoljen kandidat, za katerega je glasovala večina volivcev ♪
  8.      vèčjezíčen  -čna -o prid. (ȅ-ȋ) 1. napisan v več jezikih: večjezični javni napisi / večjezični slovar 2. ki zna in redno uporablja več jezikov: prebivalci tega področja so večjezični / večjezična država ♪
  9.      véčji  -a -e prid. (ẹ̑) 1. primernik od velik: postajati večji; moja torba je večja kot tvoja / ta kraj je bil včasih precej večji / izdatki so večji kot dohodki; podjetje ima večji promet / večja skupina / on ni nič večji od mene višji / ekspr. to so naši največji prijatelji; imeti večjo srečo kot pamet 2. ki glede na kako svojo lastnost, značilnost dosega stopnjo precej nad zgornjo mejo: večje države; večja gozdna žival / povzročiti večjo škodo; darilo večje vrednosti / ima že večje otroke / spada med večje mislece dvajsetega stoletja ● delali so večji del ponoči večinoma, povečini; odšel je z doma v največjem delu v kmečkem okolju v času košnje in žetve; ekspr. pipa je bila njegova največja ljubezen zelo rad je kadil pipo; zarečenega kruha se največ poje prenagljene izjave, sodbe mora človek dostikrat preklicati, spremeniti ◊ mat. največji skupni delitelj največje celo število, s katerim se delijo dana cela števila; največja skupna mera največje število, s katerim so deljiva vsa dana števila; sam.: pog. po večjem vse sam naredi; prim. velik ♪
  10.      vèčkanálen  -lna -o prid. (ȅ-ȃ) ptt ki ima na eni osnovni zvezi več kanalov na različnih frekvencah: večkanalna telefonija, telegrafija ◊ elektr. večkanalni magnetofon magnetofon, ki ima magnetni trak za več zvokovnih sledi ♪
  11.      vèčkrat  prisl. (ȅ) izraža več ponovitev: večkrat je udaril po mizi / imel je večkrat prestreljeno roko na več mestih // izraža, da se kaj zgodi, ponovi ob več priložnostih: večkrat je povedal pravi vzrok izostanka, včasih se je pa tudi zlagal ♪
  12.      vèčléten  -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki traja več let: večleten presledek; večletna bolezen / večletna prizadevanja / večletna znanca // ki je za dobo več let: podpisali so večletno delovno pogodbo / večletni načrt ◊ bot. večletna rastlina rastlina, ki potrebuje za razvoj več vegetacijskih dob in le enkrat cveti in semeni ♪
  13.      vèčlétnica  -e ž (ȅ-ẹ̑) bot. rastlina, ki potrebuje za razvoj več vegetacijskih dob in le enkrat cveti in semeni ♪
  14.      vèčlísten  -tna -o prid. (ȅ-ȋ) les., navadno v zvezi večlistna žaga žaga, ki ima več listov ♪
  15.      vèčmilijónkrat  prisl. (ȅ-ọ̑) izraža več milijonov ponovitev: večmilijonkrat meriti / večmilijonkrat večji ♪
  16.      vèčnacionálen  -lna -o prid. (ȅ-ȃ) ki ima več narodov: večnacionalna država / večnacionalo podjetje ♪
  17.      vèčnaménski  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki je za več namenov: večnamenski prostor; stavba bo večnamenska ♪
  18.      vèčnároden  -dna -o prid. (ȅ-á) knjiž. večnacionalen: večnarodna država / večnarodna delavska organizacija ♪
  19.      vèčnárodnosten  -tna -o prid. (ȅ-á) ki ima več narodnosti, narodov: večnarodnostna država / večnarodnostna posadka ♪
  20.      véčnost  -i ž (ẹ̄) 1. večno trajanje: kaj je tisoč let proti večnosti; trenutek večnosti; neskončnost in večnost; dolg kakor večnost zelo dolg // v nekaterih religijah posmrtno večno a) trajanje: upati na plačilo v večnosti b) obstajanje: upati na večnost; telo je v zemlji, duša pa v večnosti / rajska večnost 2. lastnost, značilnost večnega: delo za človeštvo daje posamezniku večnost / večnost resnice; večnost zla 3. ekspr. doba, ki se zdi, da traja veliko časa: vsaka ura se mu je zdela večnost; minute so se vlekle v večnost / minila je cela, dolga večnost, njih pa od nikoder / graditi hišo za večnost // v prislovni rabi, z izrazom količine zelo dolgo: čakati celo, dolgo večnost ● evfem. iti, preseliti se, stopiti v večnost umreti; ekspr. dnevi, leta tečejo v večnost minevajo; pred vrati večnosti spoznati zmoto v krščanskem okolju tik pred smrtjo ♪
  21.      vèčpasóvnica  -e ž (ȅ-ọ̑) žarg., urb. večpasovna cesta: graditi večpasovnice ♪
  22.      vèčpotézen  -zna -o prid. (ȅ-ẹ̑) 1. teh. narejen v več potezah: večpotezni zvar / večpotezno varjenje 2. šah. pri katerem je treba v več potezah dati mat ali doseči odločilno prednost: večpotezni problem; večpotezna kombinacija ♪
  23.      vèčpotéznik  -a m (ȅ-ẹ̑) šah. problem, pri katerem je treba v več potezah dati mat ♪
  24.      vèčstókrat  prisl. (ȅ-ọ̑) izraža več sto ponovitev: pod mikroskopom so bakterije povečane večstokrat ♪
  25.      vèčstoléten  -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑) 1. star več sto let: večstoletna bukev 2. ki traja več sto let: večstoletno zatiranje ♪

   41.578 41.603 41.628 41.653 41.678 41.703 41.728 41.753 41.778 41.803  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA