Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

za (40.503-40.527)


  1.      turkológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za turkologijo: znan turkolog ♪
  2.      túrkotatárski  -a -o prid. (ȗ-ȃ) lingv. nanašajoč se na skupino jezikov, ki jih govorijo Turki, Tatari, Azerbajdžanci, Uzbeki: turkotatarske jezikovne značilnosti / turkotatarski jeziki ♪
  3.      turmalínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na turmalin: turmalinska ogrlica / dekle s turmalinskimi očmi z očmi, črnimi kot turmalin ♦ min. turmalinske klešče priprava iz ploščic, izdelanih iz kristalov turmalina, navadno zelenega, za določanje optičnih lastnosti rudnin ♪
  4.      túrnar  -ja m (ū) v stari Avstriji član nemške telovadne organizacije Turnverein: demonstracije proti turnarjem / nemški turnarji ♪
  5.      turnéja  -e ž (ẹ̑) potovanje koga z zapovrstnimi nastopi v različnih krajih: organizirati turnejo; zboleti med turnejo, na turneji; tisoč kilometrov dolga turneja; enomesečna turneja; turneja orkestra; turneja predsednika države; turneja po domovini, Evropi / gledališka, koncertna, predvolilna, smučarska turneja / odpotovati na turnejo ♪
  6.      turnír  -ja m (í) 1. tekmovanje v določenem športu, dejavnosti z večjim številom udeležencev, ki poteka v več tekmah: prirediti turnir; zmagati na turnirju / nogometni, teniški turnir; plesni turnir; šahovski turnir ♦ šah. brzopotezni turnir; dvokrožni turnir pri katerem igra vsak igralec z vsakim po dve partiji; medconski turnir med več conami za prvenstvo v predtekmovanju za svetovno prvenstvo; mojstrski turnir na katerem igrajo šahovski mojstri, ki morajo biti glede na ostale igralce v večini; pregledni, problemski turnir; šah., šport. izbirni turnir pri katerem se izberejo igralci za nadaljnje tekmovanje 2. zgod. srednjeveška prireditev, na kateri tekmuje večje število vitezov, navadno na konjih, v bojnih igrah, bojnih spretnostih: kralj prireja turnir; neznani vitez je na turnirju premagal vse nasprotnike / viteški turnir ♪
  7.      túrnus  -a m (ȗ) 1. časovno sklenjen del delovnega procesa, ki se ponavlja po ustaljenem redu na določenem delovnem mestu, izmena: v šoli, tovarni so uvedli turnus / mesečni, tedenski turnus / držati se turnusa 2. čas opravljanja kake dejavnosti, dolžnosti od ene do druge ustaljene menjave: turnus traja dve uri / dopoldanski, nočni turnus; delata v različnih turnusih 3. žarg. skupina oseb, ki opravlja kako dejavnost, dolžnost v času od ene do druge ustaljene menjave: ves turnus je že bil na zdravniškem pregledu ◊ agr. turnus ustaljeno zaporedje, po katerem se menjujejo kmetijske rastline na določenem zemljišču; kolobar; gozd. turnus sečnje čas, po katerem se lahko ponovi sekanje na istem prostoru, obhodnja ♪
  8.      turôba  -e ž (ó) knjiž. stanje žalostnega, mračnega človeka: s svojo vedrino mu je kmalu odgnala turobo / turoba jesenskih dni ♪
  9.      turôben  -bna -o prid., turôbnejši (ó ō) knjiž. žalosten, mračen: fant je nekam turoben / spregovoriti s turobnim glasom / turobne misli / turoben jesenski dan / turobna pokrajina turôbno prisl.: zvon se je turobno oglasil; dan je bil turobno mrzel ♪
  10.      turôbnost  -i ž (ó) knjiž. žalost, mračnost: obšla ga je turobnost / turobnost pesmi / turobnost jesenske pokrajine ♪
  11.      túrščica  -e ž (ú) nar. koruza: saditi turščico / ličkati, robkati turščico / postaviti strašilo v turščico ♪
  12.      túrški  -a -o prid. (ú) nanašajoč se na Turke ali Turčijo: turški narod / turški športniki / turški predsednik // nanašajoč se na staro Turčijo: turški imperij / turški paša, sultan / turški vpadi / turški časi časi turških vpadov ● poljud. turški nagelj okrasna rastlina z rdečimi ali belkastimi cveti v gostih socvetjih, strok. brkati nagelj; turški polmesec simbol muslimanske vere; pog. biti izmučen, zbit kot turška fana zelo; turška kopel vroča zračna kopel, ki ji sledi masaža in tuširanje; turška sablja sablja z zelo zakrivljenim rezilom; ekspr. turška vera muslimanska vera, islam; redko turško stranišče stranišče na počep ◊ anat. turško sedlo jamica v lobanjskem dnu, v kateri je hipofiza; bot. navadna turška detelja krmna rastlina z lihopernatimi listi in rožno rdečimi cveti v grozdih, Onobrychis vicifolia; turška lilija rastlina z velikimi temno rožnatimi cveti z nazaj zavihanimi listi, Lilium martagon; gastr. turški med slaščica iz sladkorja, beljakov, orehov ali lešnikov; turška kava kava, ki se kuha navadno s sladkorjem in servira z usedlino; lingv. turški jeziki jeziki, ki jih govorijo Turki, Tatari, Azerbajdžanci, Uzbeki; vrtn. turška leska okrasno drevo piramidaste oblike, Corylus colurna; zool. turška grlica grlica rumeno rjave barve s črno liso na zadnjem delu vratu, Streptopelia decaocto túrško prisl.: govoriti (po) turško ∙ sedeti po turško s prekrižanimi nogami v isti višini, kot je zadnjica; sam.: popiti turško s smetano turško kavo ♪
  13.      túsah  -a m (ȗ) tekst. svila iz vlaken kokonov nekultivirane indijske sviloprejke: pridobivati tusah; neskl. pril.: bluza iz tusah svile ♪
  14.      túskulum  in túskul -a m (ȗ) knjiž. mirno in udobno zavetje, bivališče: iz mestnega hrupa se je umaknil v svoj tuskulum ♪
  15.      túš 1 -a m (ȗ) 1. sredstvo za pisanje, risanje, navadno črne barve in na osnovi saj: pisati s tušem; tuš in redis pero / kitajski tuš / tuš za trepalnice gosta, tekoča snov za ličenje 2. um. slikarska tehnika, pri kateri se riše in barva s tem sredstvom: risba v tušu // risba v tej tehniki: razstava olj in tušev ♪
  16.      túš 2 -a m (ȗ) pog. prha: kopalnica s tušem / vroč tuš; novica je nanjo delovala kot mrzel tuš / stopiti pod tuš / po tušu je šel v posteljo po prhanju / srečanje je bilo hud tuš zanj hudo razočaranje, neprijetno presenečenje ♪
  17.      túš 3 -a m (ȗ) muz. kratek, bučen glasbeni uvod, pozdrav, navadno s pihalnimi glasbili in bobni: ansambel zaigra tuš ♪
  18.      túš 4 -a m (ȗ) šport., pri rokoborbi položaj, ko se nasprotnik z lopaticami dotakne tal: po tušu sodnik prekine dvoboj / premagati nasprotnika s tušem ♪
  19.      tušíranje 1 -a s (ȋ) glagolnik od tuširati1: tuširanje načrta / tuširanje ležajev ♪
  20.      tušíranka  -e ž (ȋ) žarg., um. risba v tušu, s tušem: razstava tuširank / Pregljeve tuširanke ♪
  21.      tušírati 1 -am nedov. in dov. (ȋ) 1. risati, prekrivati s tušem: tuširati načrt 2. ličiti s tušem: tuširati trepalnice 3. teh. delati vidna izbokla mesta na kovini s tuširno ploščo in jih z glajenjem, strganjem prilagoditi kakemu strojnemu delu glede na gladkost, obliko: tuširati ležaj tečaja tušíran -a -o: tuširana risba ♪
  22.      tušíren  -rna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na tuširanje1: tuširni postopek / tuširna plošča zelo gladka plošča, premazana s tušem, barvo, za označevanje izboklih mest s pritiskom ob obdelovanec ♪
  23.      túta  medm. (ū) za uspavanje otroka: aja, tuta, aja, spi otrok moj / tuta nina; aja tuta ♪
  24.      tútast  -a -o prid. (ū) zastar. nezgovoren in bojazljiv: ne bodi no tutast, povej kaj ♪
  25.      tútti  [tuti] prisl. (ȗ) označba za igro, petje celotnega orkestra, zbora vsi (skupaj): pri nekaterih baladah nastopa delitev petja na solo in tutti; neskl. pril.: tutti mesta v skladbi ♪

   40.378 40.403 40.428 40.453 40.478 40.503 40.528 40.553 40.578 40.603  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA