Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

za (39.703-39.727)


  1.      tód  prisl. (ọ̄) 1. izraža kraj, prostor v bližini govorečega, po katerem poteka dejanje: tod se gre na Triglav; tod smo že hodili / vsak dan hiti tod mimo; tod okrog se potikajo sumljivi ljudje; tod zavije pot na levo tu / do tod je prišla sama dotod; povejte, kako bi se rešili od tod odtod 2. izraža navadno širše področje, določeno s sobesedilom: tod še govorijo slovensko; tod imamo dosti znancev / tod okoli vse diši po lipi / po vrtu je tod in tam rastlo kako drevo tuintam ♪
  2.      tóda  in toda vez. (ọ̑) 1. v protivnem priredju za izražanje a) nasprotja s prej povedanim: rekel je, da bo pomagal, toda obljube ni izpolnil; natočila mu je poln kozarec, toda sama ni pila; zunaj ni bilo mrzlo, toda v kleti nas je kljub temu zeblo / elipt. potrebovali bi delavce, toda kaj, ko jih ne dobimo / previden je, toda odločen ∙ šel bi rad, toda.. Nič toda izraža pomislek, pridržek; ekspr. žalostno, toda resnično izraža ugotovitev, da je kaka stvar taka, kakršna je, čeprav je vredna obžalovanja b) nepričakovanega: tipal je po temni veži, toda vrat ni našel; verjeli smo mu, toda on ni bil vreden našega zaupanja / mlad, toda že tako izkušen // za omejevanje: veliko bere, toda samo pustolovske knjige; izvedel je vse, toda prepozno; prodam, toda le pod pogojem, da plačate takoj / to bi lahko izrazil samo umetnik. Toda še ta težko 2. na začetku (od)stavka za opozoritev na prehod k drugi misli: toda pogovarjajmo se rajši o čem drugem; toda to ni vprašanje, s katerim bi se tu ukvarjali / ekspr. toda čast komur čast, govoriti pa zna ♪
  3.      tódi  prisl. (ọ̄) zastar. tod: todi so si utrli novo pot / iti od todi odtod ♪
  4.      tòf  medm. (ȍ) posnema zamolkel glas pri padcu, udarcu: z obale je metal kamne v vodo: tof, tof, tof; v temi je iskal pot in tof, je padel v luknjo / tof, tof, je nekaj prilomastilo po sobi ♪
  5.      tóg  -a -o prid. (ọ̑ ọ́) 1. ki ob delovanju sile nanj ne spremeni svoje oblike: dela sta povezana s togim drogom; toga prema; krila letala niso popolnoma toga / togi spoj; toga zveza med elementi // ki se nerad, težko upogiba, pregiba: togi lasje; tog papir; togo blago 2. težko, počasneje gibljiv: togi prsti; tog vrat; od dolgega sedenja je postal ves tog; od mraza toge noge / togi gibi; toga drža telesa 3. ki ni sposoben prilagajati se času, razmeram: tog človek; po značaju je zelo tog / togi predpisi; toga politika; togo, neživljenjsko stališče // ki izraža, kaže nesproščenost, (pre)veliko zadržanost: tog nastop; togo vedenje 4. ki glede na izrazna sredstva ne kaže velike pestrosti, izoblikovanosti: togo pisarniško izražanje; dogajanje v filmu je preveč togo / geometrijsko toga razporeditev ◊ avt. toga obesa obesa, ki je v neposredni povezavi z obeso kolesa v paru; fiz. togo telo telo, ki pod vplivom sile ne spremeni svoje oblike; mehanika togih teles; tekst. toga igelnica tógo prisl.: togo se držati česa; togo prikloniti se, sedeti ♪
  6.      tóga 1 -e ž (ọ́) 1. pri starih Rimljanih dolgo moško vrhnje oblačilo, ki se ovije okoli telesa: zaviti se v togo; senatorji v belih togah 2. v nekaterih deželah halji podobno uradno oblačilo sodnikov, pravnikov in univerzitetnih profesorjev: tožilec je bil oblečen v črno togo ♪
  7.      tóga 2 -e ž (ọ́) zastar. žalost: čutiti veliko togo; bridka, grenka toga / kmalu je bilo konec vseh tog in nadlog skrbi in težav ♪
  8.      togôta  -e ž (ó) 1. velika stopnja jeze, razdraženosti: togota ga je minila; ekspr. pograbila, prijela ga je togota; njeno ugovarjanje ga je spravilo v togoto; ekspr.: divja togota; izbruhi togote / ekspr. jokati, tresti se od togote; v togoti je zagrabil nož; ekspr. z vso togoto je zasadil sekiro v tnalo 2. ekspr. silovitost, divjost: togota nevihte ♪
  9.      togôten  -tna -o prid. (ó) 1. ki je v stanju velike jeze, razdraženosti: skušali so pomiriti togotne vaščane; ves togoten je planil kvišku // ki izraža, kaže veliko jezo, razdraženost: togoten obraz; togotne kretnje; zaslišali so togotno vpitje 2. ki se (rad) zelo razjezi, razdraži: bil je togoten človek; dobil je togotno ženo / togoten značaj 3. ekspr. silovit, divji: togotna burja; togotno morje togôtno prisl.: togotno odgovarjati; togotno je zaloputnil vrata ♪
  10.      togotíti  -ím tudi togôtiti -im nedov. (ȋ í; ō ȏ) spravljati v veliko jezo, razdraženost: togotila ga je zavest lastne nemoči; zavlačevanje je delavce vse bolj togotilo; s svojo mirnostjo jih je zelo togotila togotíti se, tudi togôtiti se čutiti, izražati veliko jezo, razdraženost: začel je kričati in se togotiti; togotiti se zaradi sosede; ekspr. togoti se na ves svet // izražati veliko nezadovoljstvo, ogorčenost: slišal ga je, kako se togoti; gospodinja se je togotila, da ni dobro pospravljeno ♪
  11.      togotljív  -a -o prid. (ȋ í) 1. ki se (rad) zelo razjezi, razdraži: že od nekdaj je bil togotljiv; postati togotljiv 2. ki izraža, kaže veliko jezo, razdraženost: togotljivo kričanje, vedenje togotljívo prisl.: togotljivo govoriti ♪
  12.      togotljívost  -i ž (í) lastnost togotljivega človeka: zaradi svoje togotljivosti je z vsemi sprt ♪
  13.      togováti  -újem nedov. (á ȗ) zastar. žalovati, tožiti: ne toguj, kmalu se vrnemo; mati toguje po sinu / togovati za starimi časi ♪
  14.      tóhel  tôhla in tóhla -o [ǝu̯] prid. (ọ́ ó, ọ́) star. zatohel: tohel zrak / tohla beznica ♪
  15.      tohlína  -e ž (í) star. zatohlost: tohlina in duh po plesnobi ♪
  16.      tohlôba  -e ž (ó) star. 1. zatohlost: tohloba kleti 2. trohnoba: v gozdu je dišalo po tohlobi ♪
  17.      tohnéti  -ím nedov. (ẹ́ í) star. 1. zaradi kvarjenja dobivati, imeti vonj in okus po plesnivem: moka tohni 2. trohneti: les je že začel tohneti ♪
  18.      tók  -a m, mn. tokóvi in tóki (ọ̑) 1. nepretrgano, v določeni smeri gibajoča se snov, zlasti tekočina, plin: tok teče, se vrtinči; zajel ga je topel zračni tok; prestreči, zaustaviti tok z oviro // nepretrgano, v določeni smeri gibajoči se del vode v reki, jezeru, morju: tok nese, zgrabi čoln; zabresti v tok / spustiti se s čolnom po toku; plavati proti toku, s tokom / blatni tok v jezeru; mešanje mrzlih in toplih oceanskih tokov 2. navadno s prilastkom v strugi tekoča voda: raziskovati podzemne tokove; dolžina, širina (rečnega) toka / reka je plovna samo v enem delu svojega toka; odpadne vode odvajajo neposredno v rečni tok v reko / potok je spremenil tok strugo, smer tečenja 3. nepretrgano gibanje zlasti tekočine, plina v določeni smeri: sredi reke je tok najmočnejši; tok nastane, pojema, se ustavi; enakomeren, počasen, vijugast tok; stalen tok tekočine, zraka; hitrost, smer toka 4. navadno v zvezi električni tok gibanje naelektrenih delcev: električni tok nastane, se prekine; snov, ki ne prevaja električnega toka / električni tok teče po žici; izključiti tok // to gibanje glede na učinek, ki ga povzroča, delo, ki ga opravi: električni tok ga je stresel, ubil; varjenje z električnim tokom / ogrevati prostore z električnim tokom z električno energijo; preskrba, varčevanje z električnim tokom / gospodinjski, industrijski tok električna energija, namenjena za uporabnike v gospodinjstvih, v industriji 5. s prilastkom strnjeno, v določeni smeri premikajoča se skupina ljudi, stvari: policija je skušala zaustaviti tok demonstrantov; tok ljudi na cesti 6. s prilastkom prehajanje ljudi, stvari z enega mesta na drugo na določenem področju: proučevati selitvene, turistične tokove; glavni prometni tokovi / kolonizacijski tok // prehajanje stvari, blaga z enega mesta na drugo v kaki dejavnosti: gospodarski tokovi; uvozni in izvozni tokovi / blagovni tokovi; informacijski tokovi 7. s prilastkom kar obstaja, se dogaja z nepretrganim sledenjem kakih enot, pojavov: zaustaviti tok besed; tok misli, spominov se je pretrgal / obrniti tok dogodkov potek / z oslabljenim pomenom: tok časa; tok dogajanja v pripovedi; slediti toku razprave razpravi; publ. v toku šolanja je zamenjal več učiteljev med šolanjem 8. s prilastkom delovanje, dejavnost na kakem področju, določena s posebnim sistemom idej, sredstev: filozofski, literarni tokovi v 19. stoletju; novi politični tokovi / razvojni tokovi v gledališču; v slikarstvu je prevladal realistični tok realistična smer ● ekspr. predati se toku dopustiti, da postane življenje odvisno od okoliščin; ekspr. plavati proti toku ne misliti, ravnati tako, kakor misli, ravna večina, vodilni ljudje ◊ elektr. anodni tok; enofazni, trifazni tok; enosmerni, izmenični tok; inducirani tok; jakost toka; fiz. energijski tok količina, določena kot energija, ki jo telo odda ali prejme v časovni enoti; svetlobni tok energija, ki jo izseva svetilo v eni sekundi; toplotni tok količina, določena kot toplota, ki preide v časovni enoti skozi dani presek; geogr. dolnji ali spodnji tok reke zadnji del reke blizu izliva; morski tok premikanje površinske morske vode v določeni smeri; Zalivski tok topli morski tok, ki teče iz Mehiškega zaliva čez severni Atlantik mimo Skandinavije proti Severnemu Ledenemu morju; lit. tok zavesti pripovedna tehnika, ki podaja navidezno neurejeno sledenje misli, čustev, asociacij literarne osebe; med. beli tok bel ali rumenkast izcedek iz nožnice; meteor. navzdolnji, navzgornji zračni tok; vzponski tok tok poševno ob pobočju ali frontalnih površinah dvigajočega se zraka ♪
  19.      tòk  tudi tók tóka m (ȍ ọ́; ọ̑) vrečica ali škatlica za hranjenje majhnih predmetov: spraviti očala v tok; usnjen tok za nalivno pero; tok s ključi // podolgovata priprava za hranjenje, nošenje predmetov, ki se tesno prilega predmetu: spraviti dežnik v tok; tok za pištolo ♪
  20.      tòk  medm. (ȍ) posnema glas pri trkanju, udarcu: potrkalo je na vrata: tok, tok, tok; tok, tok, je udarjal s pečatom // posnema odsekan glas pri hoji: tok, tok, tok, so se bližali koraki ♪
  21.      tokájec  -jca m (ȃ) desertno vino iz okolice Tokaja na Madžarskem: piti tokajec; privoščiti si tokajca ♪
  22.      tokáta  tudi toccáta -e [tokata] ž (ȃ) muz. krajša, svobodno oblikovana skladba za glasbila s tipkami: igrati tokato / Bachova tokata in fuga v d-molu ♪
  23.      tokáva  -e ž (ȃ) ozka dolina s potočno, hudourniško strugo: gamsi so se zadrževali po tokavah; soteske, grape in tokave // površinska ali podzemeljska struga, navadno v kraškem svetu: rov prečka tokavo; podzemeljska tokava ♪
  24.      tokokróg  -a m (ọ̑) elektr. pot, po kateri lahko teče električni tok: prekiniti tokokrog; vključiti ampermeter v tokokrog; sklenjen, zaprt tokokrog ♪
  25.      tokóven  tudi tókoven -vna -o prid. (ọ̄; ọ̑) nanašajoč se na tók: tokovna smer / tokovni pojavi ♦ elektr. tokovni impulz; tokovni krog števca, merilnega instrumenta del števca, merilnega instrumenta, skozi katerega teče merjeni tok; tokovni odjemnik naprava za odvzemanje električnega toka ♪

   39.578 39.603 39.628 39.653 39.678 39.703 39.728 39.753 39.778 39.803  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA