Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

za (39.403-39.427)



  1.      têrma  -e ž () 1. knjiž. topli izvir, vrelec: odkriti termo // voda toplega izvira, vrelca: kopati se v termi; zdravilna terma 2. mn., knjiž. zdravilišče z vodo toplega izvira, vrelca; toplice: iti v terme; zdraviti se v termah 3. mn., pri starih Grkih in Rimljanih javno kopališče s športnimi, zabaviščnimi prostori: kopati se v termah; gostje term / graditi terme; arhitektura term / Dioklecijanove terme
  2.      têrmičen  -čna -o prid. (é) toploten: termični dražljaji, učinki / termična izolacija ∙ knjiž., redko termična elektrarna termoelektrarnaaer. termični vzgornjik vzgornjik, ki nastane zaradi segrevanja tal; fiz. termični nevtroni nevtroni s hitrostmi, kakršne imajo molekule plina pri navadni temperaturi; termična emisija izhajanje elektronov iz močno segretih kovin; geogr. termični ekvator umišljen krog na zemeljski površini, od katerega se povprečna temperatura na sever in jug niža; termična stratifikacija toplotna slojevitost; meteor. termična nevihta nevihta, ki nastane zaradi segrevanja nižjih zračnih plasti v labilnem ozračju; toplotna nevihta; teh. termična obdelava načrtno segrevanje ali ohlajevanje, s katerim se spreminjajo lastnosti; toplotna obdelava têrmično prisl.: termično obdelati snov
  3.      têrmika  -e ž (é) žarg., aer. termični vzgornjik: jadralci izkoriščajo termiko; leteti v termiki; močna termika
  4.      têrmin  -a m (é) 1. lingv. beseda, besedna zveza, ki poimenuje pojme določene stroke, panoge, strokovni izraz: v opisu je preveč terminov; dober, neustrezen termin; termin glagol; ustaljenost terminov / botanični, medicinski, tehnični termin 2. knjiž., redko izraz, beseda: latinski napis vsebuje tudi nekaj grških terminov
  5.      termín  -a m () čas, datum, določen ali dogovorjen za kaj: izbrati termin za prvo predstavo; razpisati termine za izpite; prijaviti se do določenega termina; poiskati nezaseden, prost termin // omejen čas, določen ali dogovorjen za kaj: v tem terminu predvajajo stare filme; zdravniški nasveti bodo odslej v drugem terminu / delati izpit v jesenskem terminu roku
  6.      terminál  -a m () 1. kraj, prostor z objekti, napravami za sprejem, odpravo ali pretovor blaga, potnikov na začetku, koncu prometne poti: urediti terminal; napeljati naftovod do terminala / kontejnerski terminal za skladiščenje in pretovarjanje kontejnerjev; letališki, železniški terminal ♦ teh. terminal za razsute tovore 2. elektr. naprava, ki omogoča sprejemanje ali oddajanje informacij na daljavo: obdelovati podatke preko terminala; prenašati podatke s terminali; glavni terminal / računalniški terminal
  7.      terminêr  -ja m () delavec, ki določa začetek in konec posamezne faze dela v proizvodnem procesu: normirec, lanser in terminer
  8.      terminírati  -am dov. in nedov. () knjiž. 1. določiti čas za kaj: terminirati izpit // časovno omejiti: terminirati obdobje z začetkom stoletja 2. opredeliti, določiti: misel bo treba natančneje terminirati terminíran -a -o: izdaja knjige je terminirana ♦ jur. terminirana pogodba pogodba, sklenjena za določen čas
  9.      terminológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za terminologijo: posvetovati se s terminologom
  10.      terminologíja  -e ž () 1. lingv., navadno s prilastkom celota izrazov določene stroke, panoge; strokovno izrazje, izrazoslovje: nekatere stroke so razvile bogato terminologijo / uporabljati domačo, zastarelo terminologijo / filozofska, lesarska, medicinska terminologija / strokovna terminologija 2. veda o strokovnih izrazih kakega jezika: ukvarjati se s terminologijo; razvoj slovenske terminologije; strokovnjak za terminologijo
  11.      terminolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na terminologe ali terminologijo: terminološki nesporazum; terminološka neenotnost / terminološki kvalifikator, slovar; terminološka besedna zveza
  12.      termínski  -a -o prid. () nanašajoč se na termín: izpolnjevati terminski načrt / terminski koledar koledar v obliki knjige, v katerem je ob datumu večji prostor za vpisovanje obveznosti, dolžnosti; rokovnik
  13.      têrminus téchnicus  têrminusa téchnicusa [tehnikus] m (-ẹ́) knjiž. termin, strokovni izraz: novela se kot terminus technicus za posebno literarno zvrst uveljavi v srednjem veku
  14.      termístor  -ja m () elektr. upor iz polprevodnika, ki je zelo občutljiv za temperaturne spremembe: izdelovati termistorje
  15.      têrmodinámičen  -čna -o prid. (-á) nanašajoč se na termodinamiko: termodinamični pojavi / termodinamični zakoni / termodinamična količina količina, katere spremembo določata samo začetno in končno stanje toplotnega sistema
  16.      têrmodinámika  -e ž (-á) 1. fiz. spreminjanje toplote v delo in obratno: raziskovati termodinamiko / zakoni termodinamike 2. veda o tem spreminjanju: dognanja termodinamike
  17.      têrmoelektrárna  -e ž (-) elektrarna, ki proizvaja električno energijo iz toplotne energije goriva: zgraditi termoelektrarno; premog za termoelektrarno
  18.      têrmoeléktričen  -čna -o prid. (-ẹ̑) nanašajoč se na nastanek električne napetosti zaradi temperaturnih razlik: termoelektrični pojav / termoelektrične naprave
  19.      termográf  -a m () teh. priprava za zapisovanje temperature: odčitati temperaturo na termografu
  20.      têrmoizolácija  -e ž (-á) obdajanje z materialom, ki ne dopušča prehajanja toplote: uporabiti stiropor, stekleno volno za termoizolacijo // kar pri kaki stvari ne dopušča prehajanja toplote: plast termoizolacije
  21.      têrmokemíja  -e ž (-) kem. nauk o toplotnih spremembah pri kemičnih procesih: strokovnjak za termokemijo
  22.      termométer  -tra m (ẹ̄) priprava za merjenje temperature, toplomer: termometer kaže minus petnajst stopinj; meriti temperaturo s termometrom / živosrebrni termometer ∙ ekspr. čez noč je termometer precej padel se je temperatura precej znižalameteor. maksimalni ki kaže maksimalno temperaturo, doseženo v določenem času, minimalni termometer ki kaže minimalno temperaturo, doseženo v določenem času; teh. paličasti, tekočinski, uporovni termometer
  23.      termométrski  -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na termometer: termometrska lestvica ♦ elektr. termometrska sonda sonda za merjenje temperature na osnovi spreminjanja upornosti
  24.      têrmoregulácija  -e ž (-á) 1. uravnavanje temperature: naprava za termoregulacijo ♦ med. uravnavanje telesne temperature 2. elektr. kar uravnava temperaturo: termoregulacija se je pokvarila
  25.      têrmoregulátor  -ja m (-) elektr. naprava za avtomatično uravnavanje temperature: nastaviti termoregulator na ustrezno temperaturo; peč s termoregulatorjem

   39.278 39.303 39.328 39.353 39.378 39.403 39.428 39.453 39.478 39.503  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA