Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
za (3.926-3.950)
- jarovizácija -e ž (á) agr. vplivanje na kaleče seme z ustrezno nizko temperaturo, da se pospeši razvoj rastline: jarovizacija pšenice ♪
- jazzar -ja [džéz- tudi džêz-] m (ẹ̑; ȇ) pog., ekspr. jazzovski glasbenik: nastop jazzarjev / njegova zbirka plošč kaže, da je vnet jazzar občudovalec jazza ♪
- Jerúzalem -a m (ȗ) ekspr., v zvezi ti si edini tujec v Jeruzalemu edini, ki ne ve za ta dogodek, novico ♪
- jeruzalémčan -a m (ẹ̑) vino z Jeruzalema v Slovenskih goricah in okolice: jeruzalemčan in ljutomerčan ♪
- jeruzalémec -mca m (ẹ̑) jeruzalemčan ♪
- jéza -e ž (ẹ́) 1. močno kratkotrajno čustvo, ki povzroča napadalne težnje: ob pogledu na njihovo prizadetost ga je jeza kmalu minila; jeza ga obide, se mu poleže, ga premaga, ga prevzame; ekspr. jeza ga grabi, se mu izkadi, mu kopni, ga lomi, se mu ohladi, ga popade, mu prekipi, ga prime, ga razganja; premagati, zadrževati jezo; knjiž. brzdati, dušiti jezo; ekspr. hladiti si jezo s psovkami; ekspr. potlačiti, požreti jezo; pusti ga, sicer ga boš spravil v jezo; ekspr. onemogla, slepa jeza; izbruh jeze; bled od jeze; ekspr. je ves zelen od jeze; ekspr. pograbila ga je taka jeza, da bi vse razbil / govoriti brez jeze; raztrgati pismo od jeze; ekspr. jokati, peniti se, pihati od jeze;
pog., ekspr. kar požrl bi se od jeze; ekspr. na vso jezo se ga je napil; v jezi kaj narediti, reči; z jezo delati jezno, nejevoljno / tedaj ga je popadla jeza: Dovolj vas imam // ekspr. kar je posledica takega čustva: čutiti gospodarjevo jezo; braniti otroka pred očetovo jezo 2. nav. ekspr. negativen, odklonilen odnos: kazati jezo; prizadeval si je potolažiti njihovo jezo; s to odločitvijo si je nakopal jezo domačih / hiral je v jezi do sina, na otroke; razšla sta se v jezi in sovraštvu; pren., knjiž. jeza usode 3. knjiž., ekspr. silovitost, divjost: jeza valov ● ekspr. jeza govori iz njega njegovo govorjenje, ravnanje kaže, da je jezen; ekspr. dati duška svoji jezi sproščeno izraziti svojo jezo; ekspr. hladiti si jezo na kom, nad kom z neprijaznim govorjenjem, ravnanjem s kom si pomirjati, zmanjševati jezo;
ekspr. kuhati jezo na koga biti jezen nanj; ekspr. stresti, zliti jezo na koga, nad kom zaradi jeze zelo neprijazno z njim govoriti, ravnati; star. s sosedovimi so si v jezi so sprti; nar. babja jeza babje pšeno; pog. je hitre, nagle jeze se hitro razjezi, razburi; ekspr. ob taki surovosti ga je popadla sveta, star. pravična jeza pokazal je upravičeno ogorčenje, odpor; šalj. jeza škoduje lepoti ◊ rel. dan jeze sodni dan ♪
- jézast -a -o prid. (ẹ́) redko jezljiv, jezav: jezast pijanec ♪
- jezàv -áva -o prid. (ȁ á) 1. ki se (rad) jezi, razjezi: imeti jezavega gospodarja; jezav je in muhast 2. ki izraža, kaže nejevoljo, jezo: govoriti z jezavim glasom / jezava nestrpnost jezávo prisl.: jezavo se držati, kričati ♪
- jezávost -i ž (á) lastnost jezavega človeka: jezavost ga je že večkrat spravila v neugoden položaj; čemernost in jezavost ♪
- jéža 1 -e ž (ẹ́) premikanje s pomočjo živali, na kateri se sedi: uporabljati za ježo konje plemenitih pasem; dolga, hitra, utrudljiva ježa; ježa po ravni cesti / konj za ježo ● knjiž., ekspr. ježa na Pegazu pesnjenje, pesnikovanje ♪
- jéža 2 -e ž (ẹ́) 1. strmi del med (delno) vodoravnimi ploskvami pri terasastem svetu: skriti se pod ježo, za ježo; spustiti se po ježi; z ježami ločene njive / ježa ob cesti // nar. nagnjen svet, strmina: hiša stoji v ježi / kdo bo kosil po teh ježah 2. nar. dolenjsko kos vrhnje plasti zemlje z rastlinjem, zlasti s travo; ruša: obložiti grob z ježami ♪
- jéžarica -e ž (ẹ̑) zool. večja rdeča riba tropskih morij z bodicami; ježevka ♪
- jéžast -a -o prid. (ẹ̄) 1. podoben ježu: ježast kolobar žice / ježasta dlaka trda, nasršena ♦ agr. ježasta brana priprava za drobljenje preorane zemlje v obliki osi z zobmi, ki se priključi traktorju 2. ekspr. zbadljiv, zadirčen: zna biti ježasta ♪
- jéžati -am nedov. (ẹ̄) ekspr., redko zbadati, bosti: njegova brada jo je ježala ♪
- júgozahòd -óda m (ȗ-ȍ ȗ-ọ̄) 1. smer na nebu ali zemlji med jugom in zahodom: reka teče proti jugozahodu / jugozahod je oblačen jugozahodna stran neba 2. publ. jugozahodni del kake geografske ali politične celote: jugozahod države ♪
- júgozahóden -dna -o (ȗ-ọ̑) pridevnik od jugozahod: jugozahodni del dežele ♪
- jugozahódnik -a m (ọ̑) veter, ki piha z jugozahoda: rahel jugozahodnik ♪
- kabotáža -e ž (ȃ) navt. promet po obalnem morju med pristanišči iste države; obalna plovba: predpisi za kabotažo ♪
- kájža -e ž (ȃ) nav. ekspr. majhna, preprosta hiša: kupiti si kajžo; kmečka kajža; samotna kajža ob robu gozda // majhno posestvo: priženiti se na kajžo ♪
- kájžar -ja m (ȃ) nav. ekspr. lastnik majhnega posestva: kajžarji in mali kmetje ♪
- kájžarica -e ž (ȃ) nav. ekspr. lastnica majhnega posestva ali kajžarjeva žena: revna kajžarica ♪
- kájžarski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kajžarje: kajžarski otroci / kajžarsko življenje; sam.: s kajžarsko se je oženil ♪
- kájžarstvo -a s (ȃ) nav. ekspr. revnejši vaški družbeni sloj: nastanek kajžarstva; problem kajžarstva ♪
- kalúža -e ž (ú) 1. redko luža, mlaka: pasti, stopiti v kalužo; blatna, motna kaluža 2. navt. prostor pri dvojnem ladijskem dnu, v katerem se nabira voda: črpati vodo iz kaluže ♪
- kalúžast -a -o prid. (ú) redko poln luž, kaluž: razmočena in kalužasta cesta ♪
3.801 3.826 3.851 3.876 3.901 3.926 3.951 3.976 4.001 4.026