Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

za (39.028-39.052)


  1.      táksen  -sna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na takso, pristojbinski: taksne ugodnosti / taksna tarifa / taksni zavezanec ♦ jur. taksni papir papir, ki ima že natisnjeno vrednost kolka; taksna vrednotnica vrednotnica, s katero se plača taksa ♪
  2.      táksi  -ja m (ȃ) osebni avtomobil z voznikom, ki se najame navadno za krajše prevoze: poklicati taksi; pripeljati se s taksijem; voznik taksija; urediti postajališče za taksije / sesti v taksi / publ. vesoljski taksi vesoljsko letalo / kot opozorilo rezervirano za taksi; neskl. pril.: organizirati taksi službo ♪
  3.      taksiméter  -tra m (ẹ̄) priprava v taksiju za merjenje prevožene poti in določanje voznine: vgraditi, vključiti taksimeter ♪
  4.      taksíst  -a m (ȋ) kdor poklicno prevaža ljudi z osebnim avtomobilom: nesrečo je povzročil taksist / zasebni taksist ♪
  5.      taksístka  -e ž (ȋ) ženska oblika od taksist: zasebna taksistka ♪
  6.      tákšen  -šna -o zaim. (á) 1. izraža lastnost, značilnost pri govorečem ali pri osebi, stvari v bližini govorečega, na katero se usmerja pozornost koga: takšen klobuk mi dajte, prosim; poglejte, takšen oblak lahko prinese točo; takšne rože, kot jih tu vidim, so mi všeč // izraža lastnost, značilnost česa, kar govoreči pravkar doživlja, obravnava: potrpeti je treba, takšen pritisk ne more dolgo trajati; vidite, v takšnem trenutku ne morem ostati miren; res je, takšne suše že dolgo ni bilo // pri navajanju izraža lastnost, značilnost česa, kar govoreči nato navede: predlagam takšen program: ogled mesta in okolice, obisk muzejev 2. izraža lastnost, značilnost česa, kar je znano iz predhodnega besedila, okoliščin: bil je ves vznemirjen, takšen ni mogel iti med ljudi; vrnil se je bolan in shujšan. Ko ga je zagledala takšnega, se je prestrašila / med delom je potrebna sprostitev. Za takšne namene imajo poseben prostor / prihajali so takšni in drugačni ljudje; to velja za takšne in podobne primere // izraža lastnost, značilnost, kot jo določa odvisni stavek: izberi takšen dan, ko bodo vsi doma; ni takšen, da bi takoj odnehal; naročajo tudi takšno opremo, ki bi jo lahko izdelali sami 3. izraža enakost lastnosti z lastnostjo v prejšnjem stavku: bila je prijazna in takšna je tudi ostala; bila je vsa razburjena, takšne je še ni videl // izraža a) enakost lastnosti, značilnosti osebe, stvari s primerjanim; tak: ima takšne oči kot brat; rad bi takšno torbo, kot jo imajo sošolci; takšna je kot sonce b) skladnost lastnosti, značilnosti s tem, kar izraža odvisni stavek: mesto ni takšno, kakršno sem si predstavljal 4. izraža veliko mero ali stopnjo tega, kar izraža samostalnik; tak: menda ni takšna napaka, če malo drugače misli; takšne nevihte že dolgo ni bilo / bila je takšna zima, da je drevje pokalo / kot vzklik: takšna smola, prepozni smo; takšna sreča, našel sem ga // ekspr. izraža veliko mero pozitivnih lastnosti tega, kar izraža samostalnik: takšen igralec, vsaki vlogi je kos; takšne rože, pustite jih, naj rastejo; kdo bi ne pil takšnega vina // ekspr. poudarja pomen besede, na katero se veže: tukaj je še takšen čist zrak; takšni črni oblaki se podijo po nebu 5. izraža zlasti negativno lastnost, značilnost, ki se noče natančneje imenovati; tak: žito je dobro obrodilo, krompir je pa bolj takšen / ubogaj ga, ne bodi takšen 6. publ., v zvezi kot takšen poudarja osebo, stvar glede na njeno bistvo, izključujoč okoliščine: ni skrival odpora do parlamentarizma kot takšnega / bil je predsednik društva in kot takšen vabljen na razne prireditve zaradi svojega položaja, kot predsednik ● ekspr. tega ne bi smeli storiti, pa naj je bil razlog takšen ali drugačen kakršenkoli; ekspr. ni mu všeč ne v takšni ne v drugačni obliki sploh ne; ekspr. prinesli so mu takšno in drugačno pecivo različno; preg. kakršen oče, takšen sin; sam.: pog. dobil je takšno okrog ušes, da se je opotekel tako klofuto; ekspr. takšne ji bom povedala, da bo pomnila zelo jo bom oštela, ozmerjala; evfem. zgražali so se, če je izustil kakšno takšno neprimerno, nespodobno besedo; ekspr. kaj takšnega pa še ne izraža ogorčenje, zgražanje; ekspr. nič takšnega se ni zgodilo nenavadnega, hudega ♪
  7.      tákšenle  -šna- -o- zaim. (á) ekspr. tak, takšen: ali so tudi tvoji otroci takšnile; v takšnemle domu je prijetno živeti ♪
  8.      tákt 1 -a m (ȃ) občutek za primerno ravnanje, vedenje pri občevanju z ljudmi: pri delu s strankami je potreben takt; imeti, pridobiti si takt; biti brez takta; očitati komu pomanjkanje takta / takt zahteva, da mu odgovoriš pravila o lepem vedenju; ta poklic zahteva dosti takta rahločutnosti, obzirnosti / odgovoril je samo zaradi takta iz vljudnosti ♪
  9.      tákt 2 -a m (ȃ) 1. muz. metrična enota iz določenega števila poudarjenih in nepoudarjenih dob: razmejiti takte s taktnicami; poudarjena doba takta; število dob v taktu / izpustiti prvi takt; uvodni takti skladbe // urejenost metrične enote glede na število, trajanje in poudarjenost dob: spremeniti takt v drugem delu skladbe; tričetrtinski takt; ritem in takt / takt valčka 2. kar določa enakomernost ponavljanja gibov: dajati si takt z roko / hoditi, plesati po taktu; udarjati po taktu / držati takt pri plesu ritem ◊ lingv. govorni takt enota naglašenega in naslednjih nenaglašenih zlogov do premora ali do naslednjega naglašenega zloga istega segmenta; strojn. delovni takt delovni gib ♪
  10.      táktičen  -čna -o prid. (á) 1. nanašajoč se na taktiko: a) narediti taktični načrt; taktična naloga / taktični cilj b) zagovarjati kaj iz taktičnih razlogov / taktična napaka / občudoval je njegove taktične sposobnosti 2. ekspr. ustrezen za dosego kakega cilja: s taktično potezo rešiti položaj; njegovo ravnanje ni bilo taktično ◊ šah. taktični udar nepričakovana poteza, ki odločilno spremeni potek igre; voj. taktični cilj cilj taktične enote v boju; taktični umik načrten umik enote na nov položaj; taktična enota enota od oddelka do divizije; taktična raketa raketa z manjšim dosegom za uporabo na bojišču; taktično letalo letalo z manjšim dosegom za delovanje na bojišču táktično prisl.: taktično delovati; taktično se umakniti; taktično močnejša enota / v povedni rabi ni bilo taktično, da ga je napadel ♪
  11.      táktik  -a m (á) 1. strokovnjak za uporabo taktičnih enot, namenjenih za uresničitev določenih taktičnih nalog: izkušen taktik; taktiki in strategi 2. ekspr. kdor zna ustrezno ravnati za dosego kakega cilja: dober taktik je, vedno izbere primeren način ♪
  12.      táktika  -e ž (á) 1. postopki, načini bojevanja manjših vojaških enot, posameznikov za dosego manjšega vojaškega cilja: prilagoditi taktiko razmeram; spremeniti taktiko v napadu; v obrambi uporabljati posebno taktiko; dobiti bitko z učinkovito taktiko / vojaška taktika ♦ voj. taktika partizanskega bojevanja // veda, ki se ukvarja s pripravo taktičnih enot za oboroženi boj in njihovo uporabo v njem: predavati taktiko in strategijo; načela, pravila taktike 2. nav. ekspr., navadno s prilastkom postopki, način ravnanja za dosego kakega cilja: izbirati primerno taktiko za pridobitev zaveznikov; izgubiti igro zaradi napačne taktike; odkriti nasprotnikovo taktiko; uporabljati različne taktike; ženska taktika; taktika zavlačevanja; taktika v politiki; taktika in strategija delavskega gibanja ∙ ekspr. nima taktike ne zna ustrezno ravnati za dosego kakega cilja ♪
  13.      taktílen  -lna -o prid. (ȋ) knjiž. tipen: taktilni dražljaji; taktilne zaznave / taktilna občutljivost / taktilni tip človeka tip človeka, ki ima zelo jasne tipne zaznave in predstave ♦ anat. taktilne brbončice tipalne brbončice ♪
  14.      taktírka  -e ž (ȋ) dirigentska palica: dirigent je dvignil taktirko in pogledal po orkestru; zamahniti s taktirko; rezljana taktirka ● ekspr. mojster taktirke dirigent; publ. orkester pod taktirko znanega dirigenta vodstvom ♪
  15.      taktizêrski  -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na taktizerje ali taktiziranje: taktizerske metode / taktizersko ozadje predloga ♪
  16.      taktizêrstvo  -a s (ȇ) ekspr. preračunljivo, okoliščine upoštevajoče ravnanje za dosego cilja: odklanjati taktizerstvo ♪
  17.      taktizírati  -am nedov. (ȋ) ekspr. ravnati preračunljivo, upoštevajoč okoliščine za dosego cilja: zna taktizirati; politiki taktizirajo; domače moštvo je v igri preveč taktiziralo / taktizirati z okupatorjem ♪
  18.      táktnica  -e ž (ȃ) muz. črta, ki označuje začetek ali konec takta: notni zapis brez taktnic ♪
  19.      táktnost  -i ž (ā) lastnost taktnega: cenijo ga zaradi njegove taktnosti / pomanjkanje taktnosti takta ♪
  20.      tálamus  -a m (ȃ) anat. skupek živčnih celic v sredini velikih možganov, vidni pomol: možganski centri za občutenje bolečine so v talamusu ♪
  21.      tále  tá- tó- zaim., ed. m. téga- tudi tegà-, tému- tudi temù-, za neživo tá-, za živo in v samostalniški rabi téga- tudi tegà-, tém- tudi tèm-, tém- tudi tèm-; ž. té-, téj- tudi tèj- stil. tì-, tó-, téj- tudi tèj- stil. tì-, tó-; s. téga- tudi tegà-, tému- tudi temù-, tó-, za živo tudi téga- tudi tegà-, tém- tudi tèm-, tém- tudi tèm-; mn. m. tí-, téh- tudi tèh-, tém- tudi tèm-, té-, téh- tudi tèh-, témi-; ž. té- dalje kakor m.; s. tá- dalje kakor m., le tož. tá-; dv. m. tá- dvá stil. tá-, téh- (dvéh) tudi tèh- (dvéh), téma- (dvéma), tá- dvá stil. tá-, téh- (dvéh) tudi tèh- (dvéh), téma- (dvéma); ž. té- dvé tudi tì- dvé stil. tì-, téh- (dvéh) tudi tèh- (dvéh), téma- (dvéma), té- dvé tudi tì- dvé stil. tì-, téh- (dvéh) tudi tèh- (dvéh), téma- (dvéma); s. kakor ž. (ȃ ọ̑) ekspr. I. v pridevniški rabi ta: tale fant je moj brat; tegale igralca še nisem videl; pišem s temle pisalnim strojem; tale roka me še boli; tole obleko je kupila / tole njivo bom posejal s pšenico, na tistile bo pa krompir / v tejle hiši sem jaz gospodar / tale skok se mu je pa posrečil / poslal je tole brzojavko: vse je pripravljeno, pridite takoj / tale tvoj mehanik ti pa že dolgo popravlja avtomobil / tale fant, kaj vse počne II. v samostalniški rabi ta: tale mi že ne bo ukazoval; s temle se je prijetno pogovarjati / tale je povzročil nesrečo, ne tistile / tole je ključ od stanovanja; samo tole smo našli; za tole boste odgovarjali ♪
  22.      tálec  -lca m (ȃ) kdor iz (vojaško) nasprotne strani s svojim življenjem ali prostostjo jamči za izpolnitev določenih zahtev: v dokaz svoje miroljubnosti so nasprotnikom dali, izročili talce; zahtevati talca za jamstvo; vzeti koga za talca // oseba, ki jo zlasti okupator določi za povračilno žrtev: za vsakega okupatorskega vojaka so ubili deset talcev; streljanje talcev v Gramozni jami ♪
  23.      tálele  tá- tó- zaim., ed. m. téga- tudi tegà-, tému- tudi temù-, za neživo tá-, za živo in v samostalniški rabi téga- tudi tegà-, tém- tudi tèm-, tém- tudi tèm-; ž. té-, téj- tudi tèj- stil. tì-, tó-, téj- tudi tèj- stil. tì-, tó-; s. téga- tudi tegà-, tému- tudi temù-, tó-, za živo tudi téga- tudi tegà-, tém- tudi tèm-, tém- tudi tèm-; mn. m. tí-, téh- tudi tèh-, tém- tudi tèm-, té-, téh- tudi tèh-, témi-; ž. té- dalje kakor m.; s. tá- dalje kakor m., le tož. tá-; dv. m. tá- dvá stil. tá-, téh- (dvéh) tudi tèh- (dvéh), téma- (dvéma), tá- dvá stil. tá-, téh- (dvéh) tudi tèh- (dvéh), téma- (dvéma); ž. té- dvé tudi tì- dvé stil. tì-, téh- (dvéh) tudi tèh- (dvéh), téma- (dvéma), té- dvé tudi tì- dvé stil. tì-, téh- (dvéh) tudi tèh- (dvéh), téma- (dvéma); s. kakor ž. (ȃ ọ̑) ekspr. ta, tale: tolele igračko bi rad; sam.: kaj pa je tolele; s temlele se mu je prikupila ♪
  24.      tálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na tla: a) talna ploskev / talni mozaik; talne deske / talna obloga; iglana talna obloga tapisom; talne ploščice; talno ogrevanje b) razgiban talni relief / talni požar požar, ki se širi pri tleh c) talne plasti č) za sadjarstvo ugodne talne razmere; talna sestava / talna vlaga ◊ alp. talni plaz plaz, pri katerem zdrsnejo vse plasti snega; arhit. talni načrt tloris; talni zidec zidec ob tleh na zunanjščini stavbe; geogr. talna groblja ali talna morena nanesen material pod ledenikom; talna voda voda, ki se nabira nad neprepustnimi plastmi pod zemeljskim površjem; geol., gozd. talni monolit vzorec tal, izrezan v navpični smeri; meteor. talna megla megla, ki leži na zemeljski površini le nekaj metrov visoko; petr. talna plast plast, nad katero ležijo vse druge plasti istih skladov; rib. talni ribolov ribolov, pri katerem vaba leži na dnu, navadno obtežena; talna hrana hrana, ki jo ribe dobijo na dnu ali v vodi; šport. talna telovadba telovadba na tleh ♪
  25.      talènt  -ênta m (ȅ é) 1. velika prirojena sposobnost za določeno umsko ali fizično dejavnost, dar: imeti talent za glasbo; oblikovati, razvijati svoj talent; odkriti pri kom pesniški talent; talent za matematiko ∙ ekspr. zakopati svoj talent narediti, povzročiti, da se ne uresniči 2. ekspr. kdor je posebno nadarjen za kaj: iskati, odkrivati nove talente; biti velik slikarski talent / nastop mladih talentov ♪

   38.903 38.928 38.953 38.978 39.003 39.028 39.053 39.078 39.103 39.128  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA