Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

za (38.978-39.002)


  1.      taborít  -a m (ȋ) 1. udeleženec, organizator (narodnega) tabora, (narodnih) taborov: štajerski taborit Vošnjak 2. pripadnik radikalne smeri husitstva: gibanje taboritov ♪
  2.      taborján  in taborjàn -ána m (ȃ; ȁ á) udeleženec, organizator (narodnega) tabora, (narodnih) taborov: zbiranje taborjanov ♪
  3.      tábornica  tudi tabórnica -e ž (á; ọ̑) članica taborniške organizacije: postala je tabornica ♪
  4.      tábornik  tudi tabórnik -a m (á; ọ̑) član taborniške organizacije: postati tabornik / pri tabornikih se je naučil raznih veščin ♪
  5.      tabornína  -e ž (ȋ) znesek, ki se plača za taborjenje: nizka tabornina ♪
  6.      táborniški  tudi tabórniški -a -o prid. (á; ọ̑) nanašajoč se na tabornike ali taborništvo: taborniška organizacija; taborniško gibanje / taborniška oprema; taborniška ruta / taborniški odred osnovna organizacijska enota taborniške organizacije ♪
  7.      taborováti  -újem nedov. (á ȗ) zastar. taboriti: taborovali so ob reki ♪
  8.      tábrhar  -ja m (á) nar. dninar: najemati tabrharje za košnjo ♪
  9.      tabú  -ja m (ȗ) 1. pri nekaterih primitivnih ljudstvih zapoved, prepoved, nanašajoča se na kako dejanje, stik s čim, katere kršitev kaznujejo nadnaravne sile: prekršiti tabu; veljavnost tabujev za toteme / tabu spolnih odnosov med najbližjima sorodnikoma 2. knjiž. stvar, ki se ne sme kritično obravnavati: sprememba stališč, ki so bila v preteklosti tabu; razglasiti kaj za tabu; kaste so indijski tabu; pedagoški, politični tabuji // skrivana, prikrivana stvar: spregovoriti o tabujih; spolnost je bila velik tabu; ti podatki so za javnost tabu / učencem je nova snov tabu neznana stvar; neskl. pril.: tabu tema ♪
  10.      tabuístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na tabu: tabuistični predmeti / tabuistična tema / tabuistično izražanje ♪
  11.      tábula rása  tábule ráse [raza] ž (ȃ-ā) filoz., v empirizmu človekova duševnost pred čutnim izkustvom: Lockova teza o tabuli rasi / otrokova duševnost je ob rojstvu tabula rasa brez vtisov ● knjiž. ta človek je tabula rasa nič ne ve, zna ♪
  12.      tabulatúra  -e ž (ȗ) muz., od 14. do 18. stoletja zapis večglasne instrumentalne glasbe, zlasti solistične, pri katerem se namesto not v celoti ali deloma uporabljajo črke, številke in drugi znaki: orgelska tabulatura; tabulatura za lutnjo ♪
  13.      táca  -e ž (á) 1. spodnji del noge nekaterih sesalcev: pes je ležal z glavo na tacah; mačka zamahne s taco po hrošču / medved se je postavil na zadnje tace noge; odtisi pasjih tac; tapkanje tac / kot kletvica pasja taca, kakšna vročina 2. slabš. noga, roka: taca ga boli; težko najde čevlje za svoje tace; držal je kozarček v tresočih se tacah ∙ slabš. izteguje tace po očetovih žuljih prilašča si, hoče si prilastiti očetovo premoženje; ekspr. vem, kam pes taco moli kaj je skrivni namen govorjenja, ravnanja kake osebe; nar. pritiskati na taco pri kolovratu nožno gonilo, stopalnik; poljud. medvedje ali medvedove tace užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom, strok. rumena griva; poljud. medvedove tace travniška rastlina z velikimi listi in belimi cveti v kobulih, strok. navadni dežen; zajčja taca nekdaj blazinica za pudranje iz zajčje kože ♦ etn. morska taca narisano, vrezano znamenje, ki naj odganja moro; teh. taca široka podporna ploskev na spodnjem delu nosilne priprave ♪
  14.      tačàs  prisl. (ȁ) raba peša 1. takrat: razmere so bile hude, a tačas se o tem še ni smelo govoriti; pogovarjali so se o njem. Ravno tačas je vstopil / posestvo je prevzel sin. Od tačas je začelo iti na bolje 2. medtem: nekateri so si šli ogledovat jamo, drugi pa so se tačas zabavali tačàs vez., v zvezi tačas ko takrat ko: tačas ko je spal, so morali biti tiho // medtem ko: tačas ko sem jaz brusil srp, je zavezala snop; prim. čas, ta ♪
  15.      tačásen  -sna -o prid. (á) knjiž. takraten: slika ustreza tačasnemu idealu ženske lepote ♪
  16.      táčka  -e ž (á) 1. manjšalnica od taca: psiček z belimi tačkami / zajec se je postavil na zadnje tačke noge; odtisi mačjih tačk / plašč iz lisičjih tačk iz lisičjega krzna s spodnjega dela nog / naučil je psa dajati tačko dvigniti tačko tako, da se lahko prime kot v pozdrav / kot ukaz psu daj tačko 2. ljubk. nogica, rokica: rožnate tačke dojenčka 3. del šivalnega stroja, ki pri šivanju drži blago: dvigniti, spustiti tačko; potisniti rob pod tačko; tačka in čolniček ● poljud. medvedje ali medvedove tačke užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom, strok. rumena griva ♪
  17.      táft  -a m (ȃ) gosta, trda in gladka tkanina iz svile: taft za dežnike; večerna obleka iz tafta // tekst., pri svilenih tkaninah platnena vezava: tkati v taftu; neskl. pril.: taft svila; taft vezava ♪
  18.      tagétes  -a m (ẹ̑) vrtn. močno dišeča okrasna enoletnica z rumenimi, oranžnimi ali rjavo rdečimi cveti v koških in pernatimi listi, žametnica: saditi salvije in tagetes; stebelca tagetesa ♪
  19.      tahiméter  -tra m (ẹ̄) teh. geodetska priprava za merjenje kotov in dolžin na terenu: tahimeter in teodolit ♪
  20.      tahográf  -a m (ȃ) teh. priprava, ki zapisuje vrtilno hitrost: opremiti avtobuse s tahografi ♪
  21.      tahométer  -tra m (ẹ̄) teh. priprava za merjenje vrtilne hitrosti, merilnik vrtilne hitrosti: tahometer je kazal tisoč vrtljajev na minuto ♪
  22.      taísti  -a -o prid. (ȋ) 1. knjiž. isti: spet ga je ugriznil taisti pes / bila sta na taisti strani / ponavljati taiste gibe ene in iste; imeti hlače in suknjič taiste barve enake 2. knjiž. prav ta: taisto osebo, o kateri govorite, so zaprli; izuma niso patentirali, čeprav taisto stvar uvažajo / počilo je in taisti trenutek je nastal pravi pekel prav tisti 3. star. ta, tisti: popisal je vse, kar je doživel v taistih časih; še nekdo ji je bil naklonjen pod taisto streho taísti -a -o sam.: nagovoril je občinstvo. Taisto ga je pozdravilo; prim. isti, ta ♪
  23.      tájati  -am nedov. (ȃ) 1. v zvezi z led, sneg delati, da prehaja v vodo: sonce taja led; sneg se že taja; pren., ekspr.: s smehljajem taja nezaupljivost; nejevolja se mu je tajala 2. delati, da voda v kaki snovi preneha biti led; odtajevati: tajati zamrznjena živila / južni veter taja poti tájati se ekspr., z oslabljenim pomenom izraža visoko stopnjo stanja, kot ga nakazuje določilo: kar tajal se je od blaženosti / srce se mu je tajalo od sreče / ob taki ponudbi se je kar tajal je bil zelo zadovoljen ● ekspr. pri vinu se je začel tajati je postajal dostopen, zgovoren tajajóč -a -e: tajajoč se sneg ♪
  24.      tájč  -a m (ȃ) zastar. popačena nemščina: govori samo še tajč ♪
  25.      tájen  -jna -o prid. (ā) 1. za katerega javnost, oblast ne ve: imeti tajen sestanek; dogodki so ostali tajni; tajna organizacija; tajna radijska postaja; tajno društvo 2. s katerim se javnost, ljudje ne morejo seznaniti: tajno srečanje državnikov / skleniti tajni sporazum; tajna meddržavna pogodba; tajno sojenje / tajno glasovanje glasovanje, pri katerem vsak svoje mnenje izrazi tako, da drugi zanj ne vedo // za katerega ve ozek krog ljudi: tajni dokumenti; tajna telefonska številka; sporazumevati se s tajnimi znamenji / tajni jezik; tajna pisava 3. ki je tak, da se ne opazi, ne vidi; skriven: priti skozi tajen vhod 4. knjiž. skrivnosten: začutiti v sebi tajno moč / tajni glasovi ● tajna policija v nekaterih državah policija, ki skrbi za državno varnost; zastar. v njenem pogledu je videl tajno skrb skrito, prikrito ◊ jur. tajni proces; ptt tajni slog pri telegramih pisava z znaki iz skupin črk in številk, ki imajo dogovorjen tajni pomen; zgod. tajni svet v stari Avstriji vladarjev posvetovalni organ tájno prisl.: tajno delovati; tajno glasovati; tajno se sestajati ♪

   38.853 38.878 38.903 38.928 38.953 38.978 39.003 39.028 39.053 39.078  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA