Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
za (38.928-38.952)
- šupljína -e ž (í) zastar. votlina: padel je v šupljino / nosna šupljina ♪
- šús -a m (ȗ) 1. nižje pog. izstrelitev krogle, naboja; strel: šus v glavo, nogo / šus ga je samo oplazil 2. žarg. negativna ocena (v šoli): dati, dobiti šus; ima dva šusa 3. nižje pog. nepremišljen, neuglajen človek: kako moreš biti tak šus ● žarg., šport. peljal je šus spustil se je naravnost po strmini navzdol ♪
- šúšlja -e ž (ȗ) lov. piščalka za klicanje gozdnih jerebov: klicati s šušljo ♪
- šušmár -ja m (á) nav. slabš. 1. kdor nestrokovno, površno opravlja kako delo: ni dramatik, ampak navaden šušmar; pri tem delu se je pokazal kot pravi šušmar 2. kdor opravlja navadno obrtniška dela brez dovoljenja: hišo je gradil s šušmarji; obrtniki in šušmarji ♪
- šušmáriti -im nedov. (á ȃ) nav. slabš. 1. nestrokovno, površno opravljati kako delo: šušmaril je v pravdnih zadevah 2. opravljati navadno obrtniška dela brez dovoljenja: po delu v avtomehanični delavnici tudi šušmari ♪
- šušmárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na šušmarje ali šušmarstvo: šušmarsko pisanje, zdravljenje / šušmarski prevod / s šušmarskim delom dobro zasluži šušmársko prisl.: naloge se je lotil prav šušmarsko ♪
- šúštar -ja m (ȗ) 1. nižje pog. čevljar: učiti se za šuštarja 2. nar. žuželka z enim parom rdeče-črnih kril; rdeči škratec: na deblu lipe je bila gruča šuštarjev ● žarg., igr. biti šuštar pri nekaterih igrah s kartami igralec, ki pri igri ne doseže nobene točke, zmage ♪
- šúštarski -a -o prid. (ȗ) nižje pog. čevljarski: šuštarski stolček ♦ etn. šuštarska polka polka, pri kateri se v prvem delu posnema delo čevljarja; tur. šuštarski dan tradicionalna zabavna prireditev s čevljarskim sejmom v Tržiču ♪
- šúta -e ž (ú) nar. dolenjsko drobno kamenje za nasipanje: navoziti šuto na cesto; kup šute ♪
- šútast -a -o prid. (ú) nar. zahodno omejen, neumen: imel je šutasto ženo ♪
- šváb -a m (ȃ) 1. slabš. Nemec, zlasti kot okupatorski vojak: streljali so na švabe 2. zool. ščurku podobna žuželka, ki živi v hišah, Blatella germanica: v shrambi so se zaredili švabi ♪
- švabobránec -nca m (ȃ) slabš. domobranec: partizani so obkolili skupino švabobrancev ♪
- švabobránski -a -o prid. (ȃ) slabš. domobranski: švabobranska zaseda ♪
- švadrón -a m (ọ̑) star. eskadron: švadron huzarjev ♪
- švadronêr -ja m (ȇ) zastar. bahač, širokoustnež: hitro je spregledal tega švadronerja ♪
- švadronírati -am nedov. (ȋ) zastar. bahati se, širokoustiti se: v družbi rad švadronira ♪
- švapáti -ám nedov. (á ȃ) lingv. izgovarjati dvoustnični v namesto nekdanjega trdega l pred srednjimi in zadnjimi samoglasniki: na Gorenjskem švapajo ♪
- švedráti -ám nedov. (á ȃ) zaradi neustrezne hoje spreminjati prvotno obliko obuvala: ta otrok zelo švedra čevlje // ekspr. hoditi z nerodnimi, počasnimi koraki: švedral je proti domu / ves dan je švedral po mestu hodil ♪
- švédski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Švede ali Švedsko: švedski jezik / švedski film / švedska kuhinja funkcionalno oblikovani in razporejeni kuhinjski elementi ◊ agr. švedski jahači kozolcu podobna naprava za sušenje krme; žični kozolec; šport. švedska gimnastika telesne vaje za oblikovanje pravilne drže telesa in skladno krepitev mišic; (švedska) skrinja skrinji podobno telovadno orodje, zlasti za preskoke ♪
- švèrc in švêrc švêrca m (ȅ é; ȇ) nižje pog. tihotapljenje, tihotapstvo: šverc z mamili ● nižje pog. avtomobil je kupil na šverc nezakonito, skrivaj ♪
- švícarski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Švicarje ali Švico: švicarski hribi / kupil je švicarsko uro / švicarska garda iz švicarskih vojakov sestavljena papeževa telesna straža v Vatikanu ◊ šah. švicarski sistem sistem tekmovanja, po katerem igrajo med seboj igralci s (približno) enakim številom točk ♪
- švígašvága -e in -a m (ȋ-á) ekspr. kdor zaradi koristi prilagaja svoje ravnanje, prepričanje trenutnim razmeram: bil je navaden švigašvaga ♪
- švíga švága prisl. (ȋ-á) izraža hitro premikanje v različne smeri, na vse strani: mravlje so šviga švaga tekale po razdrtem mravljišču / ekspr. če streljajo za teboj, teci šviga švaga cikcak ● ekspr. njun pogovor je bil preveč šviga švaga hitro spreminjajoč se in površen ♪
- švígati -am nedov. (ȋ) 1. zelo hitro letati: lastovka šviga okoli stolpa / letala so švigala nad mestom // drug za drugim zelo hitro letati: krogle švigajo mimo oken; puščice so švigale proti napadalcem / iskre švigajo po zraku // nav. ekspr. nenadoma, zelo hitro iti, tekati: ljudje so švigali po ulici / avtomobili švigajo mimo zelo hitro vozijo; ribice so švigale sem ter tja zelo hitro plavale 2. s prislovnim določilom nenadoma, za kratek čas se pojavljati, prikazovati kje: bliski so švigali na vse strani; plameni so švigali proti nebu; pren., ekspr. različne misli so mu švigale po glavi 3. ekspr. na hitro pogledovati: z očmi je švigala po ljudeh / z jeznim pogledom je švigal po njem jezno ga je pogledoval 4. ekspr. večkrat udariti, navadno s tankim, prožnim predmetom: švigati z bičem po živali švigajóč -a -e: švigajoči
plameni; nemirno švigajoče oči ♪
- švígelj -glja m (í) nar. 1. zelo dolga in tanka palica: zamahovati s švigljem 2. zelo velik in suh človek: ta švigelj nima nobene moči ♪
38.803 38.828 38.853 38.878 38.903 38.928 38.953 38.978 39.003 39.028