Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

za (38.728-38.752)


  1.      špísar  -ja m (ȋ) zastar. malomeščan: tako so govorili špisarji in filistri ♪
  2.      špitál  -a [au̯] m (ȃ) 1. nižje pog. bólnica: zaradi rane na nogi je bila v špitalu 2. zastar. sirotišnica, ubožnica: ko so mu vsi pomrli, so ga dali v špital ♪
  3.      špitálar  -ja m (ȃ) zastar. oskrbovanec sirotišnice, ubožnice: tudi njega so sprejeli med špitalarje ♪
  4.      špitálski  -a -o [tudi u̯s] prid. (ȃ) 1. nižje pog. bolničen, bolnišničen: špitalski oddelki 2. zastar. sirotišniški, ubožniški: sprejeti špitalskega otroka v rejo ♪
  5.      špôgati  -am dov. in nedov. (ȏ) nižje pog. dati, žrtvovati: naj špoga tistih pet tisoč dinarjev špôgati si privoščiti si: špoga si raznovrstne zabave; veliko si špoga glede na svoje dohodke ∙ nižje pog. špogala si je ostro pripombo drznila si jo je izreči ♪
  6.      špórt  -a m (ọ̑) 1. po ustaljenih pravilih izvajana telesna dejavnost za krepitev telesne zmogljivosti, tekmovanje, razvedrilo: gojiti šport; poškodovati se pri športu; odlikovati se v športu; plavanje je njegov najljubši šport / kolesarski, konjeniški, letalski šport; razvedrilni, tekmovalni športi; vrhunski šport; zimski šport ∙ publ. tekmovali so ljubitelji belega športa smučarji ♦ šport. borilni športi boks, rokoborba, sabljanje; hitrostni športi pri katerih se uspeh meri po doseženem času; olimpijski športi ki so po olimpijskih pravilih sprejeti v seznam športov za olimpijske igre; mojster športa v nekaterih vzhodnoevropskih državah častni naslov za zaslužne športne tekmovalce, strokovnjake in organizatorje 2. ekspr. zabava, razvedrilo: pili so, jedli in plesali ter pri tem športu vztrajali celo noč; fotografiranje je drag šport / prevajati za šport ♪
  7.      špórten  -tna -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na šport: športna dejavnost; športne igre; športna prireditev; športno tekmovanje / športni ribolov / biti športni letalec, potapljač, ribič / športni klub; šolsko športno društvo / športni avtomobil avtomobil aerodinamične oblike, s širšimi plašči, dodatnimi lučmi; smuči, sani in drugi športni rekviziti; športna dvorana; športne naprave; športna oprema; športno igrišče; športno letalo manjše letalo za vadbo letenja in letalski šport; trgovina s športnimi oblačili / športni komentar; športna oddaja, reportaža / biti športni novinar / odpreti novo športno trgovino trgovino s športno opremo / športna morala 2. izdelan iz trpežnega blaga in krojen udobno, praktično, preprosto: športni kostim; kupila si je športni plašč; športna bluza; športno krilo / športni čevlji čevlji z nižjo peto, navadno gumijastim podplatom, vezalkami / športno blago zlasti tvidasto, karirasto blago / športni kroj obleke ● bil je simpatičen moški, športni tip dobro, skladno telesno razvit; športni otroški voziček lahek otroški voziček zlasti za sedenje; tako vedenje igralcev ni športno ne vsebuje pravilnih odnosov do soigralcev pri igri, tekmi ◊ igr. športna napoved igra na srečo, pri kateri se napovedujejo izidi nogometnih tekem določenega ligaškega tekmovanja; med. športna medicina medicina, ki obravnava medicinska vprašanja v zvezi s športom, športno dejavnostjo; šol. športni dan šolski dan, namenjen telesnovzgojnim dejavnostim, navadno v naravi; šport. športni park področje v naravi, prirejeno za šport, rekreacijo špórtno prisl.: športno se vesti; športno krojen suknjič; biti športno oblečen ∙ žarg. športno prenesti poraz dostojanstveno, častno ♪
  8.      špráha  -e ž (ȃ) nižje pog. jezik: te šprahe ne razumem; laška špraha ∙ zastar. to ni slovenščina, to je kranjska špraha slovenski jezik s popačenimi nemškimi besedami ♪
  9.      špránja  -e ž (á) dolga, ozka odprtina v trdni snovi: v vratih se je pokazala špranja; narediti, zamašiti špranjo; opazovati kaj skozi špranjo v steni; skozi špranje je mrzlo pihalo; zabiti klin v skalnato špranjo / voda je širila drobne razpoke v špranje in luknje // dolga, ozka odprtina sploh: špranje med deskami so postajale vedno večje; skozi špranjo pod vrati je porinil pismo v sobo / ekspr. v oblakih se je pokazala svetla špranja / ekspr. stisniti oči v špranjo; odprl je vrata za špranjo na široko ♦ anat. špranja med glasilkama ♪
  10.      špránjica  -e ž (á) manjšalnica od špranja: zamašiti špranjice; gledati skozi špranjico v vratih / oči so se zožile v dve špranjici ♪
  11.      šprícanje  -a s (ȋ) glagolnik od špricati: uživati v skakanju po vodi in špricanju / špricanje proti škodljivcem / mati je pisala opravičila za sinovo špricanje ♪
  12.      šprícar  -ja m (ȋ) 1. nižje pog. brizganec: piti špricar 2. žarg., šol. učenec, ki neupravičeno izostaja od pouka, iz šole: to je lenuh in špricar ♪
  13.      šprícati  -am nedov. (ȋ) 1. nižje pog. škropiti: skakal je po vodi in šprical okrog sebe / špricati sadno drevje / iz prerezane žile je špricala kri brizgala 2. nedov. in dov., žarg., šol. neupravičeno izostajati od pouka, iz šole: ta učenec pogosto šprica / špricati pouk; danes bom šprical telovadbo, vaje ♪
  14.      šrámel  -mla m (á) muz., zlasti v avstrijskem okolju kvartet, sestavljen iz dveh violin, klarineta ali harmonike in kitare: šramel je igral zabavno glasbo ♪
  15.      šránga  -e ž (ȃ) etn. pregrada poti z namenom, da ženin plača vaškim fantom odkupnino za nevesto, balo: postaviti šrango; svatovski sprevod je šel skozi šrango / plačati šrango odkupnino, ki se zahteva pri taki pregradi poti ● star. šranga pred mostom mitnica ♪
  16.      šránganje  -a s (ȃ) glagolnik od šrangati: postavili so mlaje in vse, kar je potrebno za šranganje ♪
  17.      šrángati  -am dov. in nedov. (ȃ) etn. pregraditi pot ženinu z namenom, da plača vaškim fantom odkupnino za nevesto, balo: fantje so šrangali na koncu vasi ♪
  18.      šrapnél  -a m (ẹ̑) topovski izstrelek, napolnjen s kovinskimi kroglicami in eksplozivom: zadel ga je šrapnel; drobec šrapnela ♪
  19.      šš 1 [š́] medm. 1. posnema šepetanje, polglasno govorjenje: fantje se smejejo in oponašajo ženske: šš, šš, šš 2. izraža opozorilo, naj bo kdo tiho, naj molči: šš, niti besedice več; šepetala jim je: šš(ššš) in vsi so utihnili 3. posnema šuštenje, šumenje: šš, šš(š), je zašuštelo v grmovju ♪
  20.      šš 2 [š́] medm., klic perutnini beži, pojdi: šš, šš, je zamahnil, da so se kokoši razbežale / ššš, paglavci, je podil otroke ♪
  21.      št  [š́t in š̀t] medm. izraža opozorilo, naj bo kdo tiho, naj molči: tiho, št, niti besedice več; š(ššš)t, pusti me, da v miru premislim ♪
  22.      štáb  -a m (ȃ) 1. voj. vodstveni organ v večji vojaški enoti: štab se posvetuje, sestane; poročati štabu; štab bataljona, odreda; admiral s svojim štabom / načelnik štaba / glavni štab najvišje poveljstvo narodnoosvobodilne vojske na ozemlju posameznih jugoslovanskih narodov; operativni štab; vrhovni štab najvišje poveljstvo narodnoosvobodilne vojske na ozemlju Jugoslavije; štab za civilno zaščito // sedež tega organa: to je izvedel v štabu 2. vodstveni organ kake organizacijske enote: pionirski štab je imel sejo; sestaviti štab mladinske brigade // s prilastkom skupina odgovornih sodelavcev, navadno ob vodilni osebnosti, za opravljanje določene naloge: ustanovili so štab za obrambo pred elementarnimi nesrečami; delovni, reševalni štab / ekspr.: cel štab pisarniških delavcev; okrog sebe ima štab novinarjev, znanstvenikov ♪
  23.      štábovec  -vca m (ȃ) žarg. štabni oficir: štabovci so se sestali ♪
  24.      štacúna  -e ž (ú) nižje pog. trgovina: štacuna se odpre ob osmih / imel je štacuno in obrt ● nižje pog. odpeti, zapeti štacuno razporek (pri hlačah); pog., ekspr. če je tako, pa lahko kar zapremo štacuno prenehamo delati, delovati ♪
  25.      štacúnarka  tudi štacunárka -e ž (ȗ; á) star. trgovka, prodajalka: štacunarka je imela dovolj blaga na zalogi ♪

   38.603 38.628 38.653 38.678 38.703 38.728 38.753 38.778 38.803 38.828  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA