Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

za (38.553-38.577)



  1.      škrepetáti  -ám tudi -éčem nedov., ẹ́) redko šklepetati: zobje mu škrepetajo od mraza / zaloputnil je z vrati, da je ključavnica še nekaj časa škrepetala
  2.      škribán  -a m () zastar. pisar: notarjev škriban / lesni škriban lesni zapisovalec, nadzornik; vodja žage
  3.      škribènt  -ênta in -énta m ( é, ẹ́) zastar. 1. pisar: škribent je vse sproti zapisal 2. pisatelj, pisec: roman nepomembnega škribenta
  4.      škribôntar  -ja m (ó) zastar. pisar: njegov oče je bil škribontar
  5.      škrícman  -a m () zastar. gosposki človek, meščan: takle škricman me ne bo prepričal
  6.      škrícovski  -a -o prid. () zastar. gosposki, gizdalinski: nosi klobuk in škricovske čevlje
  7.      škrínjica  -e ž (í) nar. skrinjica: vzeti pismo iz škrinjice ∙ nar. nastaviti škrinjico past za polhe
  8.      škríp  -a m () škripanje: prebudil ga je škrip vrat; škrip stopnic, zavor / zdrzniti se ob vsakem škripu ♦ obrt. čevlji na škrip nekdaj čevlji z usnjenim vložkom med podplatom in notranjikom, ki pri hoji povzroča škripanje
  9.      škríp  medm. () izraža kratek, visok glas pri trenju, drgnjenju: škrip, škrip, škrip, je bilo slišati s stopnic / škrip škrap
  10.      škrípati  tudi škripáti -ljem in -am, in škrípati -ljem in -am nedov. (í á í; í) 1. zaradi trenja, drgnjenja dajati kratke, visoke glasove: da pod ne bi škripal, si je sezul čevlje; tako se premetava, da škriplje postelja; vrata, zavore neprijetno škripljejo / čevlji, podplati mu pri hoji škripljejo / pesek, sneg škriplje; brezoseb. sneg je bil tako trd, da je škripalo pod nogami // s trenjem, drgnjenjem povzročati kratke, visoke glasove: ne škriplji s peresom; med spanjem škriplje z zobmi / v travi so škripali murni 2. ekspr. škripajoč se premikati: star tramvaj je škripal po ozki ulici 3. slabš. igrati, zlasti na violino: škripal je vedno isto melodijo / škripati na violino 4. ekspr. ne potekati gladko, brez zastojev, težav: preskrba zadnje čase škriplje / v gradbeništvu že dalj časa škriplje so velike težave; v njunem zakonu nekaj škriplje zakonca se ne razumeta dobro 5. ekspr., v zvezi z od izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: kar škripal je (z zobmi) od jeze, ogorčenja, zavisti ● ekspr. pozimi, ko je vse škripalo, so se volkovi večkrat približali vasi ko je bilo zelo mrzlo; ekspr. bil je tiho, sam pri sebi pa je škripal z zobmi se je zelo jezil; ekspr. vsaj molči, je škripal jezno govorillov. divji petelin škriplje poje zaključni del svojega speva; brusi škripáje: dvigalo se je škripaje ustavilo škripajóč -a -e: škripajoč so se odprla vrata; škripajoče kolo ∙ ekspr. škripajoč mraz hud, velik
  11.      škripávka  -e ž () zool. nazobčan rob levega sprednjega krila nekaterih žuželk za proizvajanje zvokov
  12.      škrípčevje  -a s () priprava iz več škripcev za dviganje težjih bremen: namazati, pritrditi škripčevje; dvigati s škripčevjem / ročno škripčevje ♦ teh. navadno škripčevje iz enakega števila pritrjenih in gibljivih kolutov
  13.      škrípec  -pca m () 1. priprava iz vrtljivega koluta in vrvi za dviganje bremen: obesiti, pritrditi škripec; namestiti vrv na škripec; škripanje škripca / leseni škripec ♦ teh. dvožlebni škripec; vet. škripec lesena priprava za stisnjenje semenovoda, žil, mišic pri kastraciji 2. nav. mn., ekspr., s predlogom neprijeten, zapleten položaj: pomagati komu iz škripcev; biti, znajti se v hudih škripcih
  14.      škrípniti  -em dov.) 1. zaradi trenja, drgnjenja dati kratek, visok glas: zapah je škripnil in vrata so se odprla; brezoseb. v ključavnici je škripnilo // s trenjem, drgnjenjem povzročiti kratek, visok glas: nehote je škripnil z zobmi 2. nizko umreti: lansko zimo je škripnil
  15.      škrlát  -a m () 1. rdeča barva z vijoličastim ali oranžnim odtenkom: škrlat jutranje zarje; v obraz je rdeč kot škrlat 2. dragocena temno rdeča svilena tkanina: obleka, zavesa iz škrlata / obleči se v škrlat; kralj s krono in v škrlatu v škrlatnem oblačilu kot znamenju vladarske oblastikem. rdeče rastlinsko ali sintetično barvilo za tekstilne izdelke
  16.      škrláten  -tna -o prid. () nanašajoč se na škrlat: jesensko listje škrlatne barve; škrlatna večerna zarja; škrlatne satenaste zavese; biti škrlaten v obraz / škrlatno oblačilo ♦ bot. škrlatna lakota rastlina z vretenasto razvrščenimi listi in rdečimi cveti v socvetjih, Galium purpureum škrlátno prisl.: oblaki so škrlatno potemneli; škrlatno rdeč ♦ bot. škrlatno rdeča detelja rastlina z ozkimi in suličastimi nazobčanimi listi ter rdečimi cveti v valjastem socvetju, Trifolium rubens; škrlatno rdeča kukavica rastlina z rjavkasto škrlatnimi in temno pikastimi cveti v socvetju, Orchis purpurea
  17.      škrlatéti  -ím nedov. (ẹ́ í) knjiž. 1. postajati temno rdeč: od stiska rok so mu prsti škrlateli / škrlatel je od jeze 2. temno rdeče se odražati, kazati: nebo je škrlatelo v zahajajočem soncu
  18.      škrlatíca  -e ž (í) zastar. škrlatinka: zboleti za škrlatico
  19.      škrlatínka  -e ž () nalezljiva bolezen z visoko vročino in škrlatno rdečimi pegastimi izpuščaji na koži, ki se pojavlja zlasti pri otrocih: zboleti za škrlatinko
  20.      škrlatíti  -ím tudi škrlátiti -im nedov. ( í; ā ) knjiž. delati kaj temno rdeče: ogenj jim je škrlatil obraze škrlatíti se, tudi škrlátiti se knjiž. temno rdeče se odražati, kazati: nebo nad mestom se je škrlatilo
  21.      škrléti  -ím nedov. (ẹ́ í) redko cvrčati: škržat škrli ∙ star. škrjanec škrli drobi
  22.      škŕnek  -nka m () muz. lesen klin, zatič na glavi godal in nekaterih brenkal za napenjanje strun; vijak: privil je škrnke in zaigral
  23.      škrnjávec  -vca m () obrt. okovje s kljukico, s katero se zatakne okensko krilo: pritrditi škrnjavec na okvir
  24.      škrób  -a m (ọ̑) 1. moki podobna bela snov iz krompirja, žita: dati v živilo škrob / tovarna škroba / lepilo iz škroba / krompirjev, pšenični, rižev škrob // ta snov kot sredstvo za doseganje večje trdote tkanine: zadnji vodi pri izpiranju dodati škrob 2. kem. ogljikov hidrat iz glukoze, ki nastaja v zelenih listih rastlin: razkrojiti škrob v enostavne sladkorje; velik odstotek škroba v žitu; škrob in celuloza / živalski škrob iz glukoze nastali ogljikov hidrat, ki se nabira v jetrih in mišicahbot. asimilacijski škrob ki nastaja v listih; rezervni škrob ki se nabira v semenih, plodovih, gomoljih
  25.      škróben  -bna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na škrob: škrobno lepilo ◊ kem. škrobni sirup gosta prozorna tekočina, dobljena s kuhanjem škroba v razredčeni kislini; škrobni sladkor iz škroba pridobljena glukoza s primesmi

   38.428 38.453 38.478 38.503 38.528 38.553 38.578 38.603 38.628 38.653  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA