Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
za (38.403-38.427)
- šíkati se -am se nedov. (ȋ) nav. 3. os., nižje pog. spodobiti se, biti primeren: tako govorjenje se ne šika mlademu človeku, za mladega človeka; to je človek, kot se šika pošten, neoporečen; hrana v hotelu je bila, kot se šika dobra, izdatna; plačal sem mu, kot se šika dobro ♪
- šíkoven -vna -o prid. (ȋ) zastar. čeden, urejen, eleganten: njegovo dekle je zelo šikovno ♪
- šílast -a -o prid. (í) dolg, ozek in koničast: šilast kljun / šilasti vrhovi gora // ki je ozke, koničaste oblike: šilast nos; šilasta glava / ekspr. šilasta kolena // ki ima dolgo in ozko konico: nož s šilastim rezilom / šilast zvonik ◊ arhit. šilasti lok lok, ki je na vrhu koničasto zalomljen ♪
- šílastolóčen -čna -o prid. (í-ọ̑) arhit. ki ima obliko šilastega loka: šilastoločen zaključek okna ♪
- šílce 1 -a s (ȋ) manjšalnica od šilo: zabadati šilce ♪
- šílce 2 -a s (í) nekdaj prostorninska mera, 0,3 decilitra: izpiti šilce žganja / iti, povabiti na šilce // kozarček za to mero: šilce se je razbilo; natočiti v šilce ♪
- šílček 1 -čka m (ȋ) priprava za šiljenje svinčnikov, min: šiliti s šilčkom; oster šilček ♪
- šílec -lca m (ȋ) zastar. šilce2: popiti šilec žganja ♪
- šílek -lka m (ȋ) zastar. konica: šilek se je odlomil / z ostrim šilkom si je prebodla uho ♪
- šíljenje -a s (ȋ) glagolnik od šiliti: nož za šiljenje / šiljenje svinčnikov ♪
- šílo -a s (í) 1. orodje iz dolge, tanke konice in ročaja za delanje lukenj pri šivanju česa tršega, debelejšega: uporabljati šilo; ročaj šila / nasaditi šilo; prebosti platno, usnje s šilom / čevljarsko, sedlarsko šilo ∙ ekspr. poberi šila in kopita in pojdi vzemi vse svoje stvari in odidi; star. vrniti šilo za ognjilo milo za drago; ekspr. odkar se je vrnil, ni več prijel za šilo ni več čevljaril ♦ zool. morsko šilo rdeča ali rdeče rjava morska riba z vretenastim telesom, Syngnathus acus 2. star. šilce, mera: izpiti šilo žganja ♪
- šímelj -na in -mlja [mǝl] m (í) 1. konj belkaste barve: osedlati, vpreči šimeljna 2. zastar. obrazec, formular: uradnik se je držal šimeljna / uradniški šimelj ♪
- šímfati -am nedov. (í) nižje pog. kritizirati, očitati napake: ne morem prenašati, da me kar naprej šimfaš / rad je šimfal čez politiko zabavljal ♪
- šími -ja m (ȋ) fokstrotu podoben ples, pri katerem se plesalec pozibava v bokih in ramenih: plesati šimi; figure šimija // skladba za ta ples: godba je zaigrala šimi; neskl. pril.: naučiti se šimi figur ♪
- šími prid. neskl. (ȋ) zastar. eleganten, moderen: šimi kravata / njegova žena je zmeraj šimi / šimi čevlji elegantni zelo ozki čevlji ♪
- šimpánzinja -e ž (ȃ) samica šimpanza: šimpanzinja z mladičem ♪
- šimpánzovka -e ž (ȃ) samica šimpanza: šimpanz in šimpanzovka ♪
- šíniti -em dov. (í ȋ) ekspr. 1. nenadoma, zelo hitro a) iti, steči: šinil je iz hiše na cesto; šiniti v sobo, po stopnicah; kakor blisk šine skozi vrata / motor je šinil mimo hiše zelo hitro zapeljal; ptica šine v gnezdo zelo hitro zleti / kri je šinila iz rane brizgnila; plameni so šinili proti nebu se nenadoma dvignili b) vstati: šiniti iz postelje / šiniti na noge; razburjeno je šinil pokonci 2. s prislovnim določilom nenadoma, za kratek čas se pojaviti, prikazati kje: bliski so šinili na vse strani; skozi okna je šinil svit / posmehljiv nasmeh mu je šinil čez obraz; od jeze ji je šinila kri, rdečica v lica je zardela / ta misel mi je šinila skozi možgane; nič mi ni šinilo na pamet ničesar se nisem spomnil / nikoli več ga ne bom videl, je šinilo vanj ● ekspr. jezen pogled ji je
šinil na soseda jezno ga je pogledala; ekspr. ali vam je šinil strah v kosti ali ste se prestrašili ♪
- šínjati -am nedov. (í) ekspr. 1. nenadoma, zelo hitro prihajati, odhajati: ljudje so šinjali ven in noter 2. s prislovnim določilom nenadoma, za kratek čas se pojavljati, prikazovati kje: bliski so šinjali na vse strani ♪
- šínjek -jka m (ȋ) 1. svež ali prekajen svinjski vrat: kupil je manjšo gnjat in šinjek / narezati poln krožnik šinjka 2. nar. vrat: prijeti žival za šinjek; debel šinjek ♪
- šinjél -a m (ẹ̑) žarg., voj. (vojaški) plašč: obleči šinjel ♪
- šínobus -a m (ȋ) žarg., žel. tirni avtobus: peljati se s šinobusom ♪
- šíntar -ja m (í) 1. nižje pog. kdor se (poklicno) ukvarja z odstranjevanjem živalskih trupel; konjač: šintar je odpeljal truplo poginulega konja / mestni šintar 2. nizko kdor brezobzirno, grobo dela, ravna: k temu šintarju ne grem več, čeprav bi me zob spet začel boleti; ne bodi tak šintar ♪
- šípa -e ž (í) kos navadno ravnega stekla za zapiranje kake odprtine: očistiti, pomiti šipe; razbiti šipo; vstaviti šipo v okenski, vratni okvir; potrkati na šipo; motna, zarošena šipa; okenska šipa; šipa v vratih / mlečna šipa; steklo za šipe / odpreti, spustiti šipo na vratih avtomobila ♪
- šípica -e ž (í) manjšalnica od šipa: vrata so bila okrašena z barvastimi, vzorčasto sestavljenimi šipicami / vstaviti sliko med dve šipici / razbiti šipice očal stekelca; zamenjati šipico na uri ♪
38.278 38.303 38.328 38.353 38.378 38.403 38.428 38.453 38.478 38.503