Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

za (38.353-38.377)


  1.      šestíški  -a -o prid. (ȋ) mat. ki ima za osnovo število šest: šestiški sestav; šestiška številka ♪
  2.      šéstkrat  prisl. (ẹ̑) izraža šest ponovitev: šestkrat dve je dvanajst / šestkrat manjša umrljivost za jetiko ♪
  3.      šéstléten  -tna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) 1. star šest let: šestleten otrok 2. ki traja šest let: po šestletnem premoru je spet začel nastopati / nekdaj šestletna gimnazija // ki je za dobo šestih let: šestletna pogodba ♪
  4.      šéstnajst  in šestnájst -ih štev. (ẹ̑; á) izraža število ali številko šestnajst [16]: biti star šestnajst let; prireditev se bo začela ob šestnajstih 16h ♪
  5.      šéstnajsti  in šestnájsti -a -o štev. (ẹ̑; á) ki v zapovrstju ustreza številu šestnajst: ukrep je začel veljati šestnajstega oktobra / kmečki upori v šestnajstem [16.] stoletju od 1500 do 1600 / kot opozorilo mladini do šestnajstega leta vstop prepovedan ♪
  6.      šéstnajstléten  in šestnájstléten -tna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑; á-ẹ̑) star šestnajst let: še ne šestnajstleten je odšel v partizane; šestnajstletno dekle ♪
  7.      šéstnajstlétnica  in šestnájstlétnica -e ž (ẹ̑-ẹ̑; á-ẹ̑) šestnajst let staro dekle: šestnajstletnice so poslušale plošče; zaljubljena šestnajstletnica ♪
  8.      šéstnajstlétnik  in šestnájstlétnik -a m (ẹ̑-ẹ̑; á-ẹ̑) šestnajst let star fant: v parku se je zbrala skupina šestnajstletnikov; težave šestnajstletnika ♪
  9.      šestomér  -a m (ẹ̑) lit. šesterostopni daktilski verz s trohejem v zadnji stopici; heksameter: ep v šestomerih ♪
  10.      šestošólec  -lca m (ọ̑) učenec šestega razreda: šestošolci in šestošolke // nekdaj učenec šestega razreda gimnazije: pesmi je začel pisati že kot šestošolec ♪
  11.      šestovíliti  -im nedov. (í ȋ) zastar. nespretno, opotekaje se hoditi: pijanec je šestovilil po poti ♪
  12.      šéstpasóvnica  -e ž (ẹ̑-ọ̑) žarg., urb. šestpasovna cesta: graditi šestpasovnice ♪
  13.      šéststo  štev. neskl., stil. šéststo šéststotih (ẹ̑) izraža število ali številko šeststo [600]: proslave se je udeležilo kakih šeststo preživelih borcev / njegov prvi avtomobil je bil fiat 600 ♪
  14.      šésttisočák  -a m (ẹ̑-á) žarg. šest tisoč metrov visoka gora: povzpel se je že na tri šesttisočake ♪
  15.      šéškanje  in šêškanje -a s (ẹ̑; ȇ) glagolnik od šeškati: med šeškanjem ni zajokal; šeškanje po zadnjici ♪
  16.      šéškar  in šêškar -ja m (ẹ̑; ȇ) etn. fant, prijatelj, ki se nepovabljen udeleži svatbe: jedi in vina je bilo v izobilju za svate in za šeškarje ♪
  17.      šešljáti  -ám [šǝš in šeš] nedov. (á ȃ) izgovarjati glasove č, ž, š namesto c, z, s: otrok šešlja; kadar je pijan, začne šešljati in jecljati ♪
  18.      šetálec  -lca [lc in u̯c] m (ȃ) zastar. sprehajalec: ulice so polne šetalcev ♪
  19.      šetalíšče  -a s (í) zastar. sprehajališče: letoviščarji hodijo po šetališču; priljubljeno šetališče ♪
  20.      šétati  -am in šétati se -am se nedov. (ẹ̄) zastar. sprehajati se: šetati s prijateljem; šetati po parku / oko mu šeta po dvorani pogleduje po dvorani šetajóč -a -e: šetajoč po trgu, je srečal prijatelja ♪
  21.      šetráj  -a m (ȃ) začimbna rastlina s suličastimi listi in vijoličastimi cveti: lovor, majaron in šetraj ◊ bot. kraški šetraj pritlikav grmiček s črtalasto suličastimi listi in navadno belimi cveti v socvetjih, Satureja montana ♪
  22.      šíba  -e ž (í) 1. daljša tanka, upogljiva veja, navadno brez stranskih vej: odrezati šibo; leskova, vrbova šiba; enoletna, muževna šiba; grm z dolgimi šibami; od strahu se trese kot šiba na vodi // taka veja, ločena od rastline: poganjati, švrkati vola s šibo; sveženj šib / pastirska šiba; šiba bajanica; košara iz šib / vezati trte s šibo 2. ekspr. udarec (s šibo): poznajo se mu sledovi šibe / obsodili so ga na dvesto šib 3. star., navadno s prilastkom velika nesreča, nadloga: povodenj je največja šiba za kmeta; strašna šiba prihaja nad nas / šiba božja jih je udarila, zadela 4. gospodinjska priprava iz tankih žic za stepanje beljakov, smetane; metlica: s šibo dobro zmešati smetano / šiba za sneg 5. obrt. vsaka od tankih kovinskih palic, ki podpirajo tkanino dežnika: dežnikar je zamenjal zlomljeno šibo ● ekspr. kadar je nagajal, je pela šiba je bil tepen s šibo; je bil tepen sploh; ekspr. šiba novo mašo poje s strogo vzgojo se veliko doseže; nekdaj tek skozi šibe kazenski tek med dvema vrstama s šibo udarjajočih oseb ♪
  23.      šíbati 1 -am nedov. (ȋ) 1. tepsti s šibo: hoteli so ga šibati, pa jim je ušel / neusmiljeno je šibal žival // knjiž. močno, ostro zadevati: dež ju je šibal v obraz / veter je šibal drevesa 2. nav. ekspr. ostro grajati: v člankih je šibal svoje nasprotnike / šibati napake, razmere / šibati z besedami, s pogledi šíban -a -o: biti šiban do krvi ♪
  24.      šíbati 2 -am nedov. (ȋ) žarg. hiteti, drveti: kam šibaš / šibati z avtom ● žarg., muz. kitarist dobro šiba igra ♪
  25.      šíbek  stil. šibák šíbka -o stil. -ó prid., šibkéjši (í ȃ í) 1. ki ima majhno telesno moč, odpornost: šibek, onemogel človek; šibek otrok, starec; ozdravel je, toda bil je zelo šibek / v noge, v nogah je še šibek // ki ima majhno sposobnost prenašati duševne napore: moralno šibek človek; v sebi je dvomeč in šibek / šibek značaj 2. ki po splošni (telesni) razvitosti ne dosega navadne stopnje: šibek prsni koš; sesalec s šibkim zobovjem / biti šibke postave, rasti / šibke veje 3. ki dosega nizko stopnjo a) glede na delovanje ali dejavnost: šibek grelec, motor; šibka žarnica b) glede na učinek, posledico: šibek ogenj; šibek veter; sonce je še šibko c) glede na čutno zaznavnost: šibek glas; šibka svetloba č) glede na intenzivnost: šibka narodna zavest; šibko upanje / šibke možnosti za uspeh majhne; šibka volja d) glede na izrazne sposobnosti: šibek roman; šibek talent / izpovedno šibek 4. ki ne dosega zadovoljive stopnje a) glede na določen razpon: številčno šibek zbor; biti šibkega zdravja; šibko znanje / šibka vidljivost majhna; šibka zasedenost dvorane slaba b) glede na kak kriterij, normo, zahtevo: socialno šibki sloji; biti šibek v angleščini, matematiki 5. ki ima majhno mero lastnosti, potrebnih za opravljanje svoje funkcije: šibka država; šibka vojska / šibek vladar; šibka industrija 6. v katerem osnovna sestavina nastopa v majhni meri: rad pije šibek čaj; šibka kava; šibko vino 7. elektr., v zvezi šibki tok uporaba električne energije za prenos informacij in izdelava naprav, elementov, ki to omogočajo: tehnika šibkega toka / strokovnjak za šibki tok ● ekspr. šibki spol ženske; ekspr. vsa stvar stoji na šibkih nogah ni trdna, zanesljiva, ni dobro utemeljena; ekspr. to je njegova šibka točka slabost, napaka, ki jo nasprotnik lahko izkoristi; redko do vasi je šibko uro hodá slabo ◊ lit. šibka cezura cezura za nepoudarjenim zlogom šíbko stil. šibkó prisl.: žarnica šibko sveti; kričal je vedno šibkeje; sam.: izkoriščali so vdove, sirote in šibke; skrb za socialno šibke ♪

   38.228 38.253 38.278 38.303 38.328 38.353 38.378 38.403 38.428 38.453  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA