Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

za (37.528-37.552)


  1.      stòrž  stôrža m (ȍ ó) 1. del rastline, zlasti iglavcev, ki vsebuje seme: nabirati storže; kuriti s storži / borovi, smrekovi storži ♦ bot. storž olesenelo ali omesenelo soplodje nekaterih iglavcev; jagodasti storž z omesenelimi plodnimi luskami, podoben jagodi 2. del rastline, zlasti koruze, ki vsebuje zrna: koruza že dela storže; odstranjevati zrna s storža / koruzni storž 3. zelnato steblo, zlasti pri zelju, ohrovtu; kocen: zrezati storže zelja za krmo; glava in storž ♪
  2.      stósvéčen  -čna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) poljud. stovaten: v sobi sta svetili dve stosvečni žarnici ♪
  3.      stotér  -a -o štev. (ẹ̑) 1. ki je stotih vrst: opis stoterih rastlin 2. ekspr. številen, mnog: obala je razčlenjena s stoterimi zalivčki; v mestu se prižigajo stotere luči stotéro prisl.: uslugo vam bom stotero poplačal; sam.: pripovedovali so o smrti stoterih ♪
  4.      stôti  -a -o štev. (ó) ki v zapovrstju ustreza številu sto: praznovali so stoto obletnico društva / stoti del celote stotina; sam.: star. že v stoto ponavljajo igro stotič ♪
  5.      stôtič  prisl. (ó) pri ponavljanju ali v zapovrstju na stotem mestu: stotič igrati dramo ● ekspr. najmanj stotič je že obljubil, da se bo pridno učil velikokrat, mnogokrat ♪
  6.      stotína  -e ž (í) 1. del na sto enakih delov razdeljene celote: ostala mu je le kaka stotina zaslužka / stotina grama, litra 2. nav. mn., ekspr., z rodilnikom velika množina: napekla je stotine hlebov kruha; prevozili so že stotine kilometrov / posekali so na stotine dreves ♪
  7.      stótísoči  -a -e štev. (ọ̑-ȋ) ki v zapovrstju ustreza številu sto tisoč: stotisoči obiskovalec razstave ♪
  8.      stótisočlétje  -a s (ọ̑-ẹ̑) doba, ki traja sto tisoč let: stotisočletje v zemeljski zgodovini / ekspr. ledena doba je za stotisočletja pokopala gore v led za zelo dolgo ♪
  9.      stótnik  -a m (ọ̑) 1. pri starih Rimljanih poveljnik stotnije: konjeniški stotnik / rimski stotnik 2. v stari Avstriji oficirski čin, za stopnjo nižji od majorja, ali nosilec tega čina: stotnik in feldvebel ♪
  10.      stóváten  -tna -o prid. (ọ̑-ȃ) elektr. ki ima priključno moč sto vatov: stovatna žarnica ♪
  11.      stôžčast  tudi stóžčast -a -o prid. (ó; ọ́) ki ima obliko stožca: stožčast hrib; stožčaste krošnje jelk; stožčasto pokrivalo / stožčasta oblika ♦ teh. stožčasti ležaj kotalni ležaj, pri katerem imajo kotalke obliko prisekanih stožcev stôžčasto tudi stóžčasto prisl.: stožčasto padajoča svetloba ♪
  12.      stôžec  tudi stóžec -žca m (ó; ọ́) 1. geom. telo, ki ga omejujeta krog in plašč: narisati stožec; izračunati prostornino stožca / dopolnilni stožec ki dopolnjuje prisekani stožec do popolnega stožca; dvojni stožec telo, sestavljeno iz dveh stožcev; krožni stožec katerega vodilka je krožnica; pokončni ali rotacijski stožec telo, ki nastane, če se pravokotni trikotnik zavrti okrog katete; prisekani stožec telo, ki ga omejujeta dva vzporedna, različno velika kroga in plašč; vodilka stožca krivulja, po kateri drsi skozi neko stalno točko potekajoča premica in pri tem opiše stožčasto ploskev 2. ekspr., navadno s prilastkom kar je po obliki temu podobno: v daljavi se je dvigal goli stožec vrha; stožec močne svetlobe / zviti papir v stožec 3. teh. navadno prisekanemu stožcu podoben (samostojen) del orodja, priprave: zasukati stožec pipe; zaklopka na stožec ♪
  13.      stožér  tudi stožêr -a m (ẹ̑; ȇ) knjiž. 1. jedro, središče: stroji so stožer industrije / postal je stožer narodnega gibanja 2. redko tečaj: sneti vrata s stožerov ● zastar. oficirji glavnega stožera štaba; zastar. zastava na stožeru na drogu ♪
  14.      stožéren  tudi stožêren -rna -o prid. (ẹ̑; ȇ) zastar. glavni, osrednji: latinščina je bila stožerni predmet takratne srednje šole ♪
  15.      stožíti se  in stóžiti se -im se dov. (ȋ ọ́) s smiselnim osebkom v dajalniku postati otožen, ganjen: materi se je stožilo; stožilo se mu je ob spominih na mladost / v srcu se mu je stožilo // v zvezi s po začutiti močno željo po čem: večkrat se mu stoži po domu; stožilo se mu je po prijateljih ∙ star. stožilo se mu je po štrukljih zelo si jih je zaželel ♪
  16.      stóžje  -a s (ọ̑) nar. zahodno (debelejši) kol sredi stoga, kope: naložiti slamo okrog stožja ♪
  17.      strabízem  -zma m (ȋ) med. očesna napaka, zaradi katere se zrklo ne obrača pravilno v smer gledanja; škilavost: odpravljati strabizem ♪
  18.      stradálen  -lna -o prid. (ȃ) pri katerem se ne uživa (dovolj) hrane: stradalna kura ◊ agr. stradalni poskus poskus, s katerim se ugotovi, kaj žival nujno potrebuje za življenje ♪
  19.      strádanje  tudi stradánje -a s (á; ȃ) glagolnik od stradati: umreti od stradanja; najesti se po dolgem stradanju / bil je kaznovan zaradi stradanja in mučenja psa ♪
  20.      strádati  -am nedov., tudi stradála (á) 1. živeti v pomanjkanju hrane: po očetovi smrti je številna družina stradala; prebivalci nekaterih dežel stradajo; ekspr. stradal je, da se je skozenj videlo / žival strada / ekspr. pustil je otroke stradati ni jim dal jesti // ekspr. ne uživati (dovolj) hrane: če hočeš shujšati, moraš nekaj časa stradati 2. preh., nav. ekspr. z odtegovanjem hrane povzročati, da se kdo izčrpa, oslabi: zaprli so ga, tepli in stradali; stradati družino; stradati psa 3. ekspr., z rodilnikom ne imeti česa (dovolj) na razpolago: tam vina ni stradal / stradati ljubezni, nežnosti, veselja ∙ star. v življenju je večkrat kruha stradal živel v pomanjkanju stradajóč -a -e: preskrbeti hrano stradajočim ljudem; sam.: trpljenje stradajočih ♪
  21.      strádež  -a m (ȃ) ekspr. 1. stradanje: bili so izčrpani od stradeža; trpljenje in stradež / s stradežem prisiliti koga k priznanju 2. lakota: stradež ga muči 3. redko revež, siromak: vse življenje je bil stradež ♪
  22.      stradivárka  -e ž (ȃ) žarg., muz. violina, izdelana v delavnicah družine Stradivari: igrati na stradivarko ♪
  23.      stráh  -ú stil. -a m, mn. strahóvi (ȃ) 1. neprijetno stanje vznemirjenosti zaradi neposredne ogroženosti, (domnevno) sovražnih, nevarnih okoliščin: v temnem gozdu je fanta obšel, prešinil, prevzel, ekspr. popadel strah; oči so izražale strah; slika ji je vzbujala strah; kričati, osiveti, prebledeti, tresti se od strahu; hud, ekspr. blazen strah; biti bled od strahu / v povedno-prislovni rabi, s smiselnim osebkom v tožilniku: otroke je rado strah; strah ga je iti v temi spat; ob teh čudnih glasovih ga je postalo strah // tesnobno duševno stanje zaradi pričakovanja česa hudega, neprijetnega: med ljudmi se je širil, je zavladal strah pred boleznijo; pobegniti iz strahu pred kaznijo; v strahu, da ne bi česa izdal, je molčal / premagati strah pred nastopom vznemirjenost zaradi mogočega neuspeha; strah za sina je bil neutemeljen skrb, da se mu zgodi kaj hudega, neprijetnega / bil je v strahu za delo bal se je, da bi ga izgubil; bil je v strahu, da bodo njegovo dejanje razkrili bal se je / bližati se nasprotniku brez strahu, s strahom / v povedno-prislovni rabi, s smiselnim osebkom v tožilniku: strah ga je bolezni, smrti boji se; ekspr. strah ga je plavati daleč od obale ne upa si; ekspr. strah ga je tega položaja ne čuti se dovolj sposobnega, močnega zanj; strah jo je za otroke skrbi jo, da se jim ne bi zgodilo kaj hudega 2. kar vzbuja, povzroča tako stanje: znebiti se strahov; to je strah le za otroke / ekspr. profesor matematike je bil strah in trepet šole / tak si, da bi bil dober za strah za strašilo / hiša strahov v cirkusu // nav. mn., po ljudskem verovanju bitje nematerialne narave, ki se pojavi v grozljivi zaznavni obliki: bati se strahov; videti strahove; polnočni strahovi; pravljica o strahovih in čarovnicah; kot strah je drvel skozi vas 3. ekspr., v povedno-prislovni rabi izraža težavnost, mučnost česa: strah je, če nihče ne razmišlja / strah in groza je, če kar naprej dežuje zelo neprijetno je; strah in groza bo, če bo zamudil zelo se bodo jezili 4. v medmetni rabi, v zvezi strah in groza izraža zgražanje, ogorčenje: koliko živali je poginilo, strah in groza; strah in groza, kakšen pa si ● ekspr. strah mu leze v kosti začenja se bati; ekspr. fant je bil strah vse ulice vsi v ulici so se ga bali; pog. imeti strah pred kom, čim bati se koga, česa; ekspr. nagnati, vliti komu strah v kosti prestrašiti, vznemiriti ga; ekspr. videti strahove tam, kjer jih ni neutemeljeno, brez potrebe se bati česa; ekspr. povsod vidi same strahove vse se mu zdi nevarno, težko; ekspr. bil je napol mrtev od strahu zelo se je bal; star. vzeti koga v strah zagroziti komu s kaznijo, kaznovati ga, da ne bi delal več česa nezaželenega, negativnega; star. biti v strahu komu biti mu iz strahu pokoren, poslušen; star. imeti koga v strahu ne dopustiti, da bi si upal delati, ravnati po svoji volji; ura strahov po ljudskem verovanju čas od polnoči do ene; star. denarja mi je ostalo samo še za strah zelo malo; strah ima velike oči če se kdo česa boji, se mu zdi to še hujše, kot je v resnici; preg. strah je sredi votel, okrog kraja ga pa nič ni ◊ psih. nočni strah nevrotično pogojen strah, ki otroka napol zbudi iz spanja in v kratkem času spet preneha ♪
  24.      strahljív  -a -o prid. (ȋ í) star. strašljiv: njegova strahljiva zunanjost ni vlivala zaupanja ● star. fant je strahljiv boječ strahljívo prisl.: njen krik je strahljivo odjeknil v noč ♪
  25.      strahljívec  -vca m (ȋ) star. boječ, bojazljiv človek: v četi ni bilo strahljivcev; imeti koga za strahljivca ♪

   37.403 37.428 37.453 37.478 37.503 37.528 37.553 37.578 37.603 37.628  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA