Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
za (36.428-36.452)
- soóčenec -nca m (ọ̑) jur. kdor je zaslišan istočasno z osebo, ki se je o isti stvari izpovedala drugače: vpisati izpovedi soočencev v zapisnik ♪
- soóčiti -im dov. (ọ̄ ọ̑) 1. narediti, povzročiti, da se kdo sestane s kom tako, da se ne more izogniti pogovoru, odgovoru: soočiti kršilca in očividce; osumljenca so soočili z okradeno žensko; soočiti se s pričami ♦ jur. zaslišati pričo ali obdolženca v navzočnosti osebe, ki se je o isti stvari izpovedala drugače 2. publ. narediti primerjavo, konfrontirati: želeli so soočiti različna mnenja; soočiti napore z uspehi; soočiti ugotovitve; soočiti svoja stališča s spoznanji kongresnih razprav ● publ. soočiti koga z dejstvi prikazati jih taka, kot so soóčiti se publ., v zvezi s s, z izraža, da postane kdo deležen zlasti česa neprijetnega: spoznal je, da se mora soočiti z dejanskim stanjem ∙ ekspr. treba se bo soočiti z resnico sprejeti, priznati jo tako, kot je soóčen -a -o: tedaj je bil prvič soočen s tem pojavom;
prepoznati soočeno osebo ♪
- sòodgovóren -rna -o prid. (ȍ-ọ́ ȍ-ọ̄) ki je skupaj s kom odgovoren za kaj: sprevodnik je soodgovoren za potnike / čuti se soodgovornega za razvoj samoupravljanja / biti soodgovoren za neurejeno poslovanje ♪
- sòodgovórnost -i ž (ȍ-ọ́) dejstvo, da je kdo soodgovoren: čutil je soodgovornost za prevoz tovora / prevzeti soodgovornost za pravočasno izdelavo načrta / dolžili so ga soodgovornosti za slabo poslovanje ♪
- sòodlóčati -am nedov. (ȍ-ọ́) skupaj s kom odločati: delavci soodločajo v delovni organizaciji / soodločati o usodi narodov; soodločati pri izbiri kandidata / publ. okoliščine, ki soodločajo pri raziskavah vplivajo nanje ♪
- sòodnôsje -a s (ȍ-ȏ) knjiž. več medsebojnih odnosov, medsebojni odnosi: zapleteno medčloveško soodnosje ♪
- sòodnôsnica -e ž (ȍ-ȏ) lingv. beseda, navadno zaimek v nadrednem stavku, ki kaže na vrsto odvisnika: soodnosnici čim tem ♪
- sòodnôsnost -i ž (ȍ-ó) knjiž. dejstvo, da je kaj v medsebojnem odnosu: prikazovati soodnosnost človeka in jezika / ugotoviti soodnosnost med načinom dihanja in duševnim doživljanjem zvezo, povezavo ♪
- sopár -a m (ȃ) zastar. 1. sopara: sopar puhne iz lonca / gost sopar se je dvigal s potne živine ∙ zastar. stroje žene voda ali sopar para; zastar. opojni sopari vina hlapi, izhlapine 2. soparica: neznosen sopar je napovedoval nevihto ♪
- sopára -e ž (ȃ) 1. v plinasto stanje spremenjena tekočina pri vrelišču: sopara se je dvignila, puhnila iz lonca; odvajati soparo; ekspr. oblak sopare ♦ gastr. kuhati v sopari v primerni pokriti posodi nad vrelo vodo // topel zrak, poln vidnih hlapov: skozi odprta hlevska vrata se je valila sopara; kuhinjska sopara / živali se je kadila sopara iz gobca // redko izparina, izhlapina: zatohla sopara gnoja; zrak, poln strupene sopare 2. razmeroma visoka temperatura in vlažnost ozračja: sopara se tudi proti večeru ni polegla; neznosna sopara; poletna sopara ● knjiž. izza sosednjega hriba se je dvigala sopara megla ♪
- sopáren 2 -rna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na soparo, paro: veliki soparni oblaki nad vulkanom; soparne kaplje na stenah / soparna kopel obraza ♪
- sopárica -e ž (ȃ) 1. razmeroma visoka temperatura in vlažnost ozračja: soparica je kazala na spremembo vremena; okrog poldne je nastopila soparica; dušeča, neznosna soparica; poletna, popoldanska soparica; soparica pred viharjem // neprijetno topel, vlažen zrak: kljub neznosni soparici so vztrajali v dvorani; smrad in soparica zaradi gneče / omotična soparica v tovarni slab zrak 2. ekspr. vroče, megličasto ozračje: gozd se je ovil v soparico; migetanje, utripanje soparice ● ekspr. iz kave se je dvigala soparica rahla sopara; od stene puhti soparica vroč zrak ♪
- sopíh -a m (ȋ) 1. glagolnik od sopihniti: vzdih in sopih / redko za seboj je zaslišal pasji sopih pasje sopihanje 2. nar. vzhodno odprtina, luknja za zračenje; oddušnik: zamašiti sopih ♪
- sopíhati -am nedov. (í) 1. močno, sunkovito, glasno dihati: nosači so sopihali; podivjani živali sta sopihali in se napadali; sopihati od jeze, napora; pri hoji navkreber je močno sopihal / počasi so sopihali proti vrhu sopihajoč šli; vola sta ga lizala in zadovoljno sopihala sopla 2. ekspr. dajati sopihanju podobne glasove: stroji so brneli in sopihali / v dolini je težko sopihala jeklarna / vlak je sopihal mimo sopihajoč peljal sopiháje: sopihaje si je sezuval škornje; sopihaje teči sopihajóč -a -e: sopihajoč se pripogibati; sopihajoča lokomotiva; prisl.: sopihajoče teči ♪
- sopílo -a s (í) nav. mn., zastar. dihalni organ: obolenje sopil; sopila in prebavila ♪
- sópišnjak -a m (ọ́) nar. vzhodno odprtina, luknja za zračenje; oddušnik: iz sopišnjakov se je kadilo ♪
- sòplemenják -a m (ȍ-á) kdor je v razmerju do drugega pripadnik istega plemena: spoštovati lastnino soplemenjakov; poglavar je urejal zadeve soplemenjakov ∙ zastar. divjal ni le proti belopoltim, ampak tudi proti soplemenjakom pripadnikom iste rase; zastar. pisateljevo pogumno stališče do napak soplemenjakov rojakov ♪
- sòpodpísati in sòpodpisáti -píšem dov., sòpodpíšite (ȍ-í ȍ-á ȍ-í) 1. podpisati poleg prvega, glavnega podpisnika: pogodbo je podpisal dolžnik, sopodpisala pa sta jo tudi oba poroka 2. skupaj s kom podpisati: v imenu države sopodpisati mednarodni sporazum ♪
- sòpodpísnica -e ž (ȍ-ȋ) ženska oblika od sopodpisnik: pogodbo je podpisala tudi sopodpisnica / sestanek držav, sopodpisnic sporazuma ♪
- sòpodpísnik -a m (ȍ-ȋ) 1. podpisnik v razmerju do prvega, glavnega podpisnika: podpisnik in sopodpisnik ukaza 2. podpisnik v razmerju do drugega podpisnika: biti sopodpisnik sporazuma ♪
- sòpogódbenica -e ž (ȍ-ọ̑) ženska oblika od sopogodbenik: zahtevati odškodnino zaradi odstopa sopogodbenice ♪
- sòpogódbenik -a m (ȍ-ọ̑) pogodbenik v razmerju do drugega pogodbenika, s katerim sklepa, sklene pogodbo: določiti sopogodbeniku pogodbene obveznosti; nezaupanje do sopogodbenika ♪
- sòpôrok tudi sòporòk -óka m (ȍ-ó ȍ-ọ́; ȍ-ȍ ȍ-ọ́) kdor je skupaj s kom porok za kaj: predlagati banki, naj toži tudi soporoka ♪
- sôpot -a in sopòt -ôta m (ó; ȍ ó) nar. 1. šumenje, šum: poslušati sopot iz potoka 2. zelo ozka dolina z rečno, hudourniško strugo: sopoti in soteske 3. sopara, sopuh: Topel sopot, ki so ga nadihale ponoči krave, ga je zajel (F. Godina) ♪
- sopótnica -e ž (ọ̑) 1. potnica v razmerju do drugega potnika, s katerim skupaj potuje: pomagal je sopotnici izstopiti; pogovarjati se s sopotnico / pri padcu se je motorist huje poškodoval, sopotnica pa lažje 2. ekspr. (zakonska) žena, življenjska tovarišica: izbral si je sopotnico za življenje / naslikan je v družbi svoje dolgoletne življenjske sopotnice ∙ ekspr. spuščanje na površino zemljine sopotnice lune zemljinega satelita ♪
36.303 36.328 36.353 36.378 36.403 36.428 36.453 36.478 36.503 36.528