Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
za (34.953-34.977)
- sédežen -žna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sedež: sedežna blazina; sedežna deska voza; sedežna prevleka / kupili so novo sedežno garnituro s klubsko mizico; sedežna kad kratka kopalna kad, ki ima en del dvignjen, da tvori sedež; sedežna kopel kopel v sedežni kopalni kadi / sedežni red učencev razporeditev učencev po klopeh ♦ obrt. sedežno pohištvo kosi pohištva, namenjeni za sedenje ♪
- sedíšče -a s (í) kar je namenjeno za sedenje: v rogovili si je naredil sedišče; posedli so po stopničastih sediščih; kamnito sedišče / avtobus ima petdeset sedišč sedežev ♪
- sedlánje -a s (ȃ) glagolnik od sedlati: sedlanje konj ♦ agr. cepljenje, pri katerem se stopničasto prirezan cepič spoji z ustrezno prirezano podlago ♪
- sedlárstvo -a s (ȃ) obrt za izdelovanje sedel: jermenarstvo in sedlarstvo ♪
- sêdlo -a s (é) 1. priprava za sedenje, prenašanje, ki se namesti živali na hrbet: nadeti, pritrditi sedlo; sneti sedlo s konja, z osla; vzpeti se v sedlo; veliko, visoko sedlo / jahalno, tovorno sedlo / konj ga je vrgel iz sedla 2. širši zložnejši prehod čez gorsko sleme iz ene doline v drugo: pot pelje čez sedlo; na sedlu stoji dobro oskrbovana koča; ustavili so se na sedlu / gorsko sedlo / Kamniško sedlo ● ekspr. vrgli so ga iz sedla spravili so ga z določenega mesta, (družbenega) položaja; ekspr. trdno je sedel v sedlu obvladoval je položaj; vulg. poda se mu kot kravi sedlo nič se mu ne poda ◊ agr. cepljenje v sedlo cepljenje, pri katerem se stopničasto prirezan cepič spoji z ustrezno prirezano podlago; anat. turško sedlo jamica v lobanjskem dnu, v kateri je
hipofiza; metal. sedlo razširjeni del plavža med jaškom in talilnikom; muz. sedlo prečka na zgornjem delu vratu godal in nekaterih brenkal, preko katere so napete strune od vijakov do kobilice ♪
- sedmérec in sedmêrec -rca m (ẹ̑; ȇ) žarg., šport. sedemmetrovka: sodnik je prisodil tri sedmerce ◊ lit. verz s sedmimi zlogi ♪
- sêdmi -a -o štev. (é) ki v zapovrstju ustreza številu sedem: vstal je sedmi dan po operaciji; sedmi [7.] marec; pismo z dne 7. novembra; ob sedmi (uri) 7h; 19h; v sedmem letu je; VII. kongres Zveze komunistov Jugoslavije / sedmi del celote sedmina ∙ nar. včeraj smo imeli sedmi dan za njim sedmino; ekspr. biti v sedmih nebesih zelo srečen; ekspr. kovati koga v sedmo nebo zelo ga hvaliti, povzdigovati; publ. predstavniki sedme sile novinarji, poročevalci; star. sedma šola sedmi razred nekdanje gimnazije; publ. sedma umetnost filmska umetnost, film ♦ polit. sedmi člen avstrijske državne pogodbe člen, ki določa pravice slovenske manjšine v Avstriji ♪
- sedmíca -e ž (í) 1. pog. številka sedem: obkrožiti sedmico / na tej progi vozi sedmica tramvaj, avtobus številka sedem ∙ žarg., med. izpuliti sedmico predzadnji kočnik 2. igralna karta s sedmimi znaki: križeva sedmica ♪
- sêdmič prisl. (é) pri ponavljanju ali v zapovrstju na sedmem mestu: že sedmič je vložil prošnjo ♪
- sedmína -e ž (í) 1. del na sedem enakih delov razdeljene celote: porabiti sedmino vsote 2. etn. pogostitev sedmi dan po pogrebu: povabiti, priti na sedmino; držali so se kot na sedmini resno, žalostno / piti sedmino piti alkoholno pijačo ob sedmini ♪
- sedmórica -e ž (ọ̑) skupina sedmih oseb: najstarejši iz sedmorice mož // knjiž. skupina sedmih enot: sedmorica držav odloča o tem; postaviti sedmorico tez ♦ jur. stol sedmorice nekdaj sodišče najvišje stopnje, ki odloča o sodbah nižjih sodišč, s sedežem v Zagrebu ♪
- sédnica -e ž (ẹ̑) anat. parna kost spodnjega dela medenice za oporo pri sedenju: sednica in črevnica ♪
- séf tudi safe -a [druga oblika sé(j)f] m (ẹ̑) predal, omarica v banki za shranjevanje denarja, vrednostnih papirjev, dragocenosti: s silo odpreti sef; hraniti, imeti zlatnino v sefu / bančni sef ♪
- ségati -am nedov. (ẹ̄) 1. iztegovati roko z namenom priti do česa, prijeti kaj: pogosto je segal na pladenj s pecivom; segati v vrečo / roka sega po kozarcu; segati po knjige / pri pozdravu segati komu v roko 2. zajemati določeno časovno obdobje: v pripovedovanju je segal daleč nazaj v preteklost / spomini mu segajo v mlada leta / s to povestjo sega avtor v sodobni svet 3. pri širjenju, napredovanju nahajati se do kod: smrad iz tovarne sega do mesta; ob poplavi je voda segala do hiš / korenine teh rastlin segajo globoko v zemljo // biti, nahajati se v prostoru do kod: do te meje sega listnati gozd; led je segal čez vso dolino; gorovje sega še v sosednje države / krilo sega čez kolena; lasje ji segajo do pasu; police segajo od tal do stropa / njegova moč, oblast sega daleč 4. ekspr., s širokim
pomenskim obsegom izraža nastopanje dejanja, kot ga določa sobesedilo: med pogovorom je pogosto segal po kozarcu; bralci radi segajo po dobrih knjigah radi berejo dobre knjige / turisti so segali po raznih spominkih so jih kupovali 5. ekspr. uporabljati: gospodinja sega le po najboljših čistilnih sredstvih ● ekspr. kamor oči segajo, so sama polja vsenaokrog; ne sega mu niti do gležnjev po kaki pozitivni lastnosti, značilnosti mu ni enak, enakovreden; z vprašanji so mu segali v besedo so ga prekinjali; pripombe segajo v jedro problema se nanašajo na njegovo bistvo; segati v pogovor udeleževati se pogovora; ekspr. rad je segal po steklenici rad je pil (alkoholne pijače) segajóč -a -e: do gležnjev segajoče krilo; lasje, segajoči na obraz; v srce segajoča pesem ♪
- segljáj -a m (ȃ) star. sežaj: bil je za segljaj roke oddaljen od nje ♪
- segmènt -ênta m (ȅ é) 1. knjiž. del, odsek: razdeliti na segmente; segmenti rakete / segment teksta 2. geom. del črte, ploskve ali telesa, odsek: razdeliti elipso na segmente / krogelni segment 3. zool. del telesa ali nog pri členonožcih in nekaterih črvih; obroček, člen: segment hrošča, trakulje; raki z nestalnim številom segmentov 4. biol. manjši del telesa, organa, ki tvori zaključeno celoto: pljučni segment; segment jeter; segmenti pri vretenčarjih ◊ ekon. segment trga del trga z določenimi značilnostmi; lingv. segment del povedi, stavka, ločen od drugega s premorom, intonacijo; stavčni segment; strojn. polžev segment ♪
- segmentálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na segment: segmentalna razporeditev mišic ∙ knjiž. analiza in segmentalni študij človekovega vedenja po delih segmentálno prisl.: segmentalno zgrajeno telo ♪
- segmênten -tna -o prid. (ē) v zvezah: arhit. segmentni lok del loka, katerega tetiva je krajša od premera; mat. segmentna enačba premice enačba premice, v kateri nastopata odseka na koordinatnih oseh kot parametra ♪
- ségniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑) zastar. seči sežem: segniti v žep / segnil mu je v roko ♪
- segregácija -e ž (á) knjiž. ločevanje, zapostavljanje določene rase, določenega družbenega sloja na vseh področjih javnega življenja, rasno razlikovanje: obsoditi segregacijo / segregacija črncev; segregacija v šolstvu / rasna segregacija ♪
- segregírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. ločevati, zapostavljati določeno raso, določen družbeni sloj na vseh področjih javnega življenja: segregirati črnce / segregirati podjetja segregíran -a -o: segregirane šole ♪
- segrévanje -a [sǝg in seg] s (ẹ́) glagolnik od segrevati: segrevanje vode, zraka; raztezanje kovine pri segrevanju / segrevanje gum zaradi trenja ♦ elektr. indukcijsko segrevanje; teh. infrardeče segrevanje na osnovi infrardeče svetlobe ♪
- seguidílla -e [segidilja] ž (ȋ) muz. hiter španski ljudski ples v tridobnem taktu: plesati seguidillo // skladba za ta ples: zaigrati seguidillo ◊ lit. španska lirska pesem iz dveh kitic v 5- do 7-zložnem jambskem verzu ♪
- seizmográf -a [sejz-] m (ȃ) priprava za ugotavljanje, merjenje potresnih sunkov, potresomer: seizmograf je zapisal več potresnih sunkov; seizmološka postaja je dobila nov seizmograf; pren., ekspr. pesnik je najobčutljivejši seizmograf svojega časa ♪
- seizmológ -a [sejz-] m (ọ̑) strokovnjak za seizmologijo: nova odkritja seizmologov; seizmologi in geologi ♪
34.828 34.853 34.878 34.903 34.928 34.953 34.978 35.003 35.028 35.053