Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

za (33.828-33.852)


  1.      renčáč  -a m (á) 1. ekspr. pes, ki (zelo) renči: pomiriti renčača 2. slabš. neprijazen, zadirčen človek: ne meni se za tega renčača ♪
  2.      renčáti  -ím nedov., rênči in rénči; rênčal in rénčal (á í) 1. oglašati se z zamolklim, grozečim glasom: medved, pes renči; divje, močno renčati / grozeče renčati 2. slabš. govoriti z nizkim, neprijaznim glasom: slabe volje je, zato renči; nekaj je godrnjal in renčal predse // s predlogom neprijazno, zadirčno govoriti s kom: renčati drug na drugega, v drugega renčé: pes se je renče pritajil renčèč -éča -e: renčeč glas ♪
  3.      renčàv  -áva -o prid. (ȁ á) ki (rad) renči: renčav pes / slabš. govoriti z renčavim glasom neprijaznim, zadirčnim ♪
  4.      renčelíca  -e ž (í) nar. zahodno priprava za sekanje, obsekavanje, navadno z ukrivljenim koncem; klestilnik: z renčelico je naklestil kup vej ♪
  5.      renomírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. hvaliti, slaviti: v govoru je renomiral pokojnikove zasluge // hvaliti se, postavljati se: nikar spet ne renomiraj; rad renomira s svojo spretnostjo renomíran -a -o 1. deležnik od renomirati: toliko renomirano blago se je izkazalo za slabo 2. znan, slovit: renomiran znanstvenik; renomirana tovarna; renomirano zdravilišče ♪
  6.      renóns  -a m (ọ̑) igr. zahteva pri kvartanju, da se zaradi kršenja pravil igra razveljavi, konča: zaradi renonsa so nehali igrati ♪
  7.      renóns  medm. (ọ̑) igr. izraža pri kvartanju zahtevo, da se zaradi kršenja pravil igra razveljavi, konča: renons, zmotil si se pri deljenju kart ♪
  8.      renónsa  -e ž (ọ̑) igr. renons: zaradi renonse je bila igra razveljavljena ♪
  9.      rénski  -a -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na Ren: renski breg / renska mesta 2. agr., v zvezi renski rizling trta z grozdi s srednje velikimi rumenkastimi jagodami, po izvoru iz Nemčije: gojiti renski rizling // kakovostno belo vino iz grozdja te trte z izrazitim vonjem: buteljka renskega rizlinga ◊ num. renski goldinar zlatnik, kovan od konca 14. stoletja v zahodni Nemčiji; rajniš ♪
  10.      rénta  -e ž (ẹ̑) v nekaterih državah dohodek od lastništva nepremičnin, vplačanega denarja: dobivati, imeti rento; živeti od rente / podpisati dogovor o dosmrtni renti; poškodovanec ima pravico do mesečne rente / prodati rento ♦ ekon. zemljiška renta presežni produkt, ki ga dobi zemljiški lastnik, ki da zemljo v zakup, v obliki dela, pridelkov ali denarja ♪
  11.      rent-a-car  in rent a car [réntakár] m neskl., tudi rent-a-car in rent a car -a (ẹ̑-ȃ) izposojevalnica avtomobilov: podjetje ima rent-a-car // žarg. avtomobil, izposojen v taki izposojevalnici: na letališču je najel rent-a-car; neskl. pril.: rent-a-car služba ♪
  12.      rentáčenje  -a s (á) glagolnik od rentačiti: ni se zmenil za njegovo rentačenje; preklinjanje in rentačenje ♪
  13.      rentáčiti  -im nedov. (á ȃ) ekspr. 1. z grobim, zadirčnim govorjenjem izražati jezo, nezadovoljstvo: nič ji ni prav, zmeraj rentači; rentačiti zaradi slabega vremena / rentačiti na koga, nad kom // s prislovnim določilom tako izražajoč jezo, nezadovoljstvo iti: rentačiti dalje po cesti 2. grobo, zadirčno govoriti: kaj tako rentačiš, mirno povej / vse so pokvarili, je rentačil ♪
  14.      réntgen  -a m (ẹ̑) 1. rentgenski aparat: rentgen se je pokvaril; slikati z rentgenom 2. žarg. rentgenski pregled: poslati bolnika na rentgen // rentgenski oddelek: v službi je na rentgenu 3. fiz., do 1980 enota za merjenje obsevne doze ionizirajočega sevanja: meriti moč sevanja v rentgenih ♪
  15.      rentgenizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) presvetljevati ali slikati z rentgenskimi žarki, zlasti telesne dele, organe: rentgenizirati prsni koš, pljuča / rentgenizirati bolnika ∙ ekspr. rentgeniziral jih je skozi svoja debela očala ostro, predirljivo gledal ♦ teh. rentgenizirati kovinski ulitek ♪
  16.      rentgenológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za rentgenologijo: kongres rentgenologov / zdravnik rentgenolog ♪
  17.      rentgenologíja  -e ž (ȋ) veda o rentgenskih žarkih in njihovi uporabi zlasti v medicini: razvoj rentgenologije / inštitut za rentgenologijo ♪
  18.      réntgenski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na uporabo rentgenskih žarkov: rentgensko presvetljevanje; rentgensko slikanje zob / rentgenski aparat aparat za presvetljevanje ali slikanje telesnih delov, organov z rentgenskimi žarki / rentgenski oddelek v bolnišnici; rentgenski tehnik ◊ fiz. rentgenski žarki ali rentgenska svetloba elektromagnetno valovanje z majhno valovno dolžino, izvirajoče iz elektronov v atomih; rentgenska cev priprava za pridobivanje rentgenskih žarkov; med. rentgenski izvid; rentgenski posnetek; rentgenska diagnostika; teh. rentgenska naprava za odkrivanje razpok v zidu; rentgenska preiskava ulitka réntgensko prisl.: rentgensko slikati prsni koš ♪
  19.      réntnica  -e ž (ẹ̑) v nekaterih državah ženska, ki ima, prejema rento: poročil se je z bogato rentnico ♪
  20.      réntnik  -a m (ẹ̑) v nekaterih državah kdor ima, prejema rento: bogat rentnik; rentniki in podjetniki ♪
  21.      rentnína  -e ž (ȋ) v nekaterih državah davek od rente: plačevati rentnino ♪
  22.      rèokupácija  -e ž (ȅ-á) knjiž. ponovna zasedba, ponovna osvojitev: avstrijska reokupacija Ilirskih provinc ♪
  23.      reostát  -a m (ȃ) elektr. spremenljivi upor z dvema priključkoma za uravnavanje električne upornosti: reostat se je pokvaril ♪
  24.      rèp  rêpa in répa tudi rép -a m (ȅ é, ẹ́; ẹ́) 1. gibljiv, različno oblikovan podaljšek zadnjega dela trupa nekaterih živali: pes je dvignil, spodvil rep; prisekati rep; ribe krmarijo z repom; krava je z repom odganjala muhe; žival z dolgim repom; košat, kosmat rep; ploščat bobrov rep; ima dolg jezik kot krava rep / juha iz govejega repa; pren. v hlevu ima več repov (živine) // dlaka, perje, ki ta podaljšek prekriva: pav je razprl rep; izpuliti pero iz repa; žima iz konjskega repa; ptica s pisanim repom 2. navadno s prilastkom repu podoben del česa a) po mestu: rep letala, vozila b) po obliki: rep klopotca, kometa / ekspr.: ponev z dolgim repom; pipa s kratkim repom ustnikom 3. zadnji, končni del skupine ljudi, živali, predmetov: rep kolone, sprevoda; rep konvoja je zaostal / vagon na repu vlaka / biti, hoditi na repu za skupino 4. ekspr. dolga vrsta: rep pred pultom se je daljšal / čakati, stati v repu 5. pog. v šop speti lasje: narediti si rep / lase je počesala v dva repa // navadno v zvezi konjski rep visoko nad tilnikom v šop speti lasje: ima, nosi konjski rep / speti lase v konjski rep ● ekspr. govoril je nekaj, kar ni imelo ne glave ne repa kar je govoril, je bilo brez logične povezave; pog., ekspr. izpuliti hudiču rep doseči, napraviti kaj navidez nemogočega; z drznim dejanjem napraviti kaj neškodljivo; ekspr. stisnil je rep med noge umaknil se je, zbežal je; vdal se je, odnehal je; ekspr. stopiti komu na rep narediti, da ne more opravljati določene dejavnosti, storiti določenega dejanja; publ. naše moštvo je na repu lestvice na enem izmed zadnjih mest, na zadnjem mestu; ekspr. za mišji rep je manjkalo, pa bi me ujeli zelo malo; ekspr. če mački na rep stopiš, zacvili človek se oglasi, razburi, če kdo prizadene njegove koristi, interese; preg. izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese v sili se izkoristi kakršnokoli opravičilo ◊ agr. kozolec na rep dvojni kozolec s podaljškom; anat. konjski rep šop hrbtenjačnih živcev na koncu hrbtenjače; rep mišice tanjši del mišice, ki je s kito pripet na kost; bot. kozji rep rastlina s trikotnimi kopjastimi listi in majhnimi zelenimi cveti v socvetjih; stajska metlika; lisičji rep trava z jajčastim, ovalnim ali podolgovatim socvetjem, Alopecurus; mačji rep trava z ozkim, valjastim socvetjem, Phleum; pasji rep trava, ki raste na vlažnih tleh, Cynosurus; les. lisičji rep ročna žaga z ročajem na eni strani in listom, ki se proti koncu zožuje; šport. rep smučke; teh. spoj na lastovičji rep spoj, pri katerem ima vezni element trapezast prerez; zool. opice z oprijemalnim repom ♪
  25.      répar  -ja m (ẹ̑) nekdaj srebrnik za štiri krajcarje: od trgovca si je izposodil šestdeset goldinarjev in pet reparjev ♦ num. srebrnik s podobo repe na eni strani, kovan od začetka 16. stoletja v Salzburgu ♪

   33.703 33.728 33.753 33.778 33.803 33.828 33.853 33.878 33.903 33.928  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA