Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

za (33.128-33.152)



  1.      razmréžiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. narediti, da je kaj načrtno razporejeno na kakem področju: razmrežiti zračni promet po vsej državi razmréžiti se rastoč se mrežasto razširiti v čem: koreninice so se razmrežile v zemlji; pren. utrujenost se mu je razmrežila po obrazu razmréžen -a -o: razmrežene korenine
  2.      razmŕšiti  -im dov.) narediti kaj neurejeno, neporavnano, zlasti lase: razmršil ji je lase / veter mu je razmršil brado razmŕšen -a -o: razmršeni lasje; bil je ves umazan in razmršen; razmršena brada
  3.      raznarodíti  -ím dov., raznaródil ( í) vzeti narodno zavest in znake narodnosti: raznaroditi narod; ta del prebivalstva se je raznarodil
  4.      raznarodoválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na raznarodovanje: raznarodovalna politika / raznarodovalna organizacija
  5.      raznarodováti  -újem nedov.) jemati narodno zavest in znake narodnosti: raznarodovati narodne manjšine
  6.      raznêsti  -nêsem dov., raznésel raznêsla (é) 1. z nošenjem, prenašanjem narediti, da pride kaj na več mest: raznesti vabila po hišah / s čevlji raznesti blato / veter je raznesel seme // z nošenjem, prenašanjem narediti, da kaj ni več skupaj, na enem mestu: otroci so raznesli igrače / evfem. vdrli so v trgovino in raznesli, kar se je dalo pokradli 2. nav. ekspr. razširiti, razglasiti: raznesti novico po vasi; povsod je raznesel, da se je vrnila; to se je hitro razneslo po mestu; brezoseb. razneslo se je, da je umrl 3. s pritiskom od znotraj povzročiti, da kaj poči, razpade: vino je razneslo sod; brezoseb. cev, parni kotel je razneslo 4. brezoseb., ekspr., v zvezi z od izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: razneslo jo bo od jeze, radovednosti raznesèn tudi raznešèn -êna -o: razneseni časopisi; novica, raznesena po vasi
  7.      raznétiti  -im, tudi raznetíti in raznétiti -im dov. (ẹ́ ẹ̄; ẹ́) narediti, povzročiti, da kaj začne močneje goreti: raznetiti ogenj; pren. skušal je raznetiti njeno ljubezen
  8.      raznéženec  -nca m (ẹ̑) ekspr. raznežen človek: taka glasba je za raznežence
  9.      razneževáti  -újem nedov.) 1. vzbujati pri kom nežnost: ta misel ga je razneževala 2. knjiž., redko razvajati: razneževati otroka razneževáti se čutiti, izražati nežnost: ob pogledu nanjo se je razneževal
  10.      raznéžiti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. vzbuditi pri kom nežnost: pogled nanjo ga je raznežil 2. knjiž., redko razvaditi: mati je otroka raznežila raznéžiti se začutiti, izraziti nežnost: ob tej misli se je raznežil / glas se mu je raznežil raznéžen -a -o: biti raznežen; ves raznežen jo je objel; razneženo dekle; prisl.: razneženo govoriti
  11.      raznoiménski  -a -o prid. (ẹ̑) v zvezah: fiz. raznoimenski magnetni pol južni ali severni magnetni pol v odnosu do drugega; nasprotnoimenski magnetni pol; mat. raznoimensko število količina, ki se izrazi z več merskimi enotami
  12.      raznonároden  -dna -o prid. (á) knjiž. večnacionalen: raznonarodna država
  13.      raznoródnost  -i ž (ọ̄) lastnost raznorodnega: raznorodnost prebivalstva / knjiž. raznorodnost pojavov raznovrstnost, mnogovrstnostzool. zaporedno menjavanje enospolnega zaroda z obojespolnim; heterogonija
  14.      raznostrán  in raznostràn -ána -o prid. (; á) knjiž. različen, raznovrsten: raznostrani razlogi za kako dejanje
  15.      raznovŕstnost  -i ž () lastnost, značilnost raznovrstnega: raznovrstnost predmetov; raznovrstnost pesniških oblik / raznovrstnost zahtev / raznovrstnost hrane
  16.      raznóžen  -žna -o prid. (ọ̄) šport. pri katerem so noge raznožene: raznožna stoja / raznožni korak hoja s smučmi navkreber, pri kateri sta sprednja konca smuči narazen, zadnja pa skupajvet. raznožna stoja stoja pri živalih z ravnimi, spodaj razmaknjenimi nogami
  17.      razobésiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) obesiti na več krajev, mest: razobesiti letake, vabila; razobesiti slike po steni; razobesiti zastave / razobesiti perilo obesiti razobéšen -a -o: po mestu so razobešene zastave
  18.      razobéšanje  -a s (ẹ́) glagolnik od razobešati: razobešanje zastave
  19.      razobéšati  -am nedov. (ẹ́) obešati na več krajev, mest: razobešati zastave / razobešati perilo obešati
  20.      razobéšenje  -a s (ẹ̑) glagolnik od razobesiti: razobešenje zastav
  21.      razočáranec  -nca m () ekspr. razočaran človek: življenje razočaranca; zagrenjenci in razočaranci
  22.      razočárati  -am dov. () vzbuditi pri kom neugoden čustveni odnos zaradi neizpolnitve želj, pričakovanj: igralec je gledalce razočaral; prijatelj ga je zelo razočaral; razočarati se nad sodelavci / razstava je obiskovalce razočarala; tako življenje ga je razočaralo ∙ publ. naši igralci so na prvenstvu razočarali so zelo slabo igrali; niso dosegli pričakovanega uspeha razočáran -a -o: razočarani obiskovalci; razočaran obraz; nad njim je bil zelo razočaran
  23.      razočarljív  -a -o prid. ( í) knjiž. ki koga razočara: razočarljiv odgovor; življenje je bilo zanj razočarljivo
  24.      razodênje  -a s (é) zastar. razodetje: razodenje skrivnosti
  25.      razodéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na razodetje: razodetna vsebina ♦ jur. razodetna prisega zaprisežena napoved dolžnika o njegovem premoženjskem stanju

   33.003 33.028 33.053 33.078 33.103 33.128 33.153 33.178 33.203 33.228  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA