Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

za (3.276-3.300)


  1.      žámarica  -e ž (ȃ) žarg., les. krožna žaga za robljenje lesa; robilnik ♪
  2.      žámati  -am nedov. (ā) žarg., les. delati, da imajo kosi lesa ostre robove med ploskvami; robiti: žamati deske ♪
  3.      žámet  -a m (á) 1. tkanina s ščetkasto površino na eni strani: tkati žamet; oguljen žamet; hlače, krilo iz žameta; naslanjač, prevlečen z žametom / rebrasti žamet / ekspr. biti oblečen v žamet v žametno oblačilo 2. ekspr., s prilastkom žameten videz, lesk, otip: žamet lilij; beli žamet rok / žamet oči // blagoglasnost in rahla zamolklost: žamet glasu ● preg. pamet je boljša kot žamet boljše je biti pameten kot pa bogat ◊ tekst. svileni žamet s svileno osnovo in bombažnim votkom; trg. usnjati žamet žametu podobna močna bombažna ali volnena tkanina; deftin ♪
  4.      žámetast  -a -o prid. (á) 1. značilen za žamet: žametast lesk, otip, videz // ki je iz žameta; žameten: žametaste hlače; žametasto krilo 2. nav. ekspr. po videzu, otipu podoben žametu: žametasta roka; žametasta trava; pesn. žametasto nočno nebo / žametast pogled prijazen, nežen // blagoglasen in rahlo zamolkel: imeti žametast glas žámetasto prisl.: žametasto črn; žametasto prijazen ♪
  5.      žámeten  -tna -o prid. (á) 1. ki je iz žameta: žameten telovnik; žametna obleka / žametna tkanina // prevlečen, obdan z žametom: žameten naslanjač; žametna škatlica // značilen za žamet: žameten otip, videz 2. nav. ekspr. po videzu, otipu podoben žametu: rastlina z žametnimi listi; žametna koža; žametne trate; pesn. žametno nebo / žameten pogled prijazen, nežen; žametne oči temne in nežne // blagoglasen in rahlo zamolkel: pevec z žametnim glasom 3. agr., v zvezi žametna črnina trta s temno modrimi grozdi: zasaditi žametno črnino // črno vino iz grozdja te trte: piti žametno črnino; merlot in žametna črnina ◊ zool. žametna pršica majhnemu pajku podoben členonožec škrlatno rdeče barve s štirimi pari nog, Trombidium žámetno prisl.: žametno sijati; žametno mehek ♪
  6.      žámetnica  -e ž (á) vrtn. močno dišeča okrasna enoletnica z rumenimi, oranžnimi ali rjavo rdečimi cveti v koških in pernatimi listi, Tagetes: posaditi v parku žametnice ♪
  7.      žámetov  -a -o prid. (á) ki je iz žameta; žameten: žametove hlače ♪
  8.      žámetovka  -e ž (á) 1. agr. trta s temno modrimi grozdi; žametna črnina: vinograd, zasajen z žametovko 2. mn., knjiž. žametne hlače: obleči žametovke ♪
  9.      žandár  -ja m (ȃ) nekdaj orožnik: žandarji so roparja že ujeli; patrulja žandarjev ● slabš. učitelj je bil pravi žandar je bil gospodovalen, ukazovalen; publ. ta država hoče imeti vlogo svetovnega žandarja samovoljno urejati razmere na svetu ◊ etn. ravbarji in žandarji otroška igra, pri kateri ena skupina otrok lovi drugo ♪
  10.      žandárm  -a m (ȃ) zastar. orožnik ♪
  11.      žandarmeríja  -e ž (ȋ) nekdaj vojaško organiziran organ, ki skrbi za javno varnost navadno zunaj večjih mest; orožništvo: postaja žandarmerije / odpeljali so ga na žandarmerijo na orožniško postajo // orožniki: žandarmerija je streljala na demonstrante ♪
  12.      žandarmeríjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na žandarmerijo: žandarmerijski častnik / žandarmerijska postaja orožniška postaja ♪
  13.      žandárski  -a -o prid. (ȃ) nekdaj orožniški: žandarska uniforma / žandarska postaja ● slabš. žandarske metode brezobzirne, gospodovalne ♪
  14.      žánjec  -jca in žanjèc -jcà m (á; ǝ̏ ȁ) kdor žanje (žito): žanjci se sklanjajo nad pšenico; najeti žanjce ♪
  15.      žánjevec  -vca m (á) bot. grmičasta rastlina z usnjatimi zimzelenimi listi in rumenimi ali rdečimi cveti, Polygala chamaebuxus: vejica žanjevca ♪
  16.      žanjíca  -e ž (í) ženska, ki žanje (žito): žanjice žanjejo pšenico; žanjica s srpom; kosci in žanjice ♪
  17.      žánr  -a m (á) 1. oblika umetniškega dela, zlasti filmskega, glede na ustaljen, značilen način obravnavanja določene vsebine: nekateri žanri so pri bralcih, gledalcih zelo priljubljeni; dokumentarni film, kavbojka in drugi filmski žanri; glasbeni, likovni žanr 2. umetniško upodabljanje značilnih, vsakdanjih prizorov iz življenja ljudi: ta slikar je znan zlasti po žanrih / na freskah se pojavljata tihožitje in žanr ● publ. brati literaturo lažjega žanra manj zahtevno, navadno manjše umetniške vrednosti ♪
  18.      žanríst  -a m (ȋ) upodabljavec značilnih, vsakdanjih prizorov iz življenja ljudi: bil je žanrist in portretist ♪
  19.      žánrski  -a -o prid. (á) 1. ki umetniško upodablja značilne, vsakdanje prizore iz življenja ljudi: žanrske slike in portreti / žanrski prizor / žanrsko slikarstvo 2. ki na ustaljen, značilen način obravnava določeno vsebino: žanrski film / žanrska delitev literarnih del žánrsko prisl.: pisatelj je svoje delo motivno in žanrsko popestril ♪
  20.      žár  -a in -ú m (ȃ) 1. močna, zlasti rdečkasta svetloba: žar na zahodu ugaša; jutranji, večerni žar / knjiž. žar novega dne zarja, zora / lunin žar; žar bliska, požara je razsvetlil okolico; žar sonca, zvezd / knjiž. žar draguljev sijaj, lesk // knjiž. velika pripeka, vročina: umakniti se z opoldanskega žara v senco; poletni žar 2. goreča, tleča snov: pogasiti, razpihati žar; razgorevanje žara // svetloba, ki jo daje taka snov: žar dogorevajoče sveče je medlo osvetljeval prostor // toplota, ki jo daje taka snov, zlasti žerjavica: greti se ob žaru ognja; zažgati meso na premočnem žaru / peči jedi na žaru, nad žarom 3. priprava z rešetko, ploščo za pečenje navadno nad žerjavico; raženj: prenesti, prestaviti žar; stresti oglje na žar / na žaru pečene ribe / električni žar 4. visoka stopnja čustvene vznemirjenosti, razgibanosti: pesnika navdaja nenavaden žar; biti poln notranjega žara / imeti veliko žara za skupno stvar biti zelo zavzet zanjo / govoriti, peti z žarom; lotiti se dela z mladostnim žarom in navdušenjem // z oslabljenim pomenom izraža pomen samostalnika, na katerega se veže: žar ljubezni ugaša; žar upanja še tli v njem 5. glagolnik od žareti: žar segrete kovinske palice, žice / opazovati žar sonca / žar večernega neba / segreti do žara ● knjiž. tvoj pogled je v mojem srcu zanetil žar vzbudil močno ljubezensko čustvo; knjiž. žar njegove osebnosti je začel ugašati privlačnost, priljubljenost; knjiž. slepi ga žar svetlobe močna, slepeča svetloba ♪
  21.      žára  -e ž (á) posoda za shranjevanje pepela mrličev: žara s pepelom pokojnika / mrliška žara ♦ arheol. hišasta žara v obliki hiše, bivališča, znana v Evropi od pozne bronaste dobe do antike // žari podobna posoda: iz bakrenih žar se je širil vonj kadila; volilna žara ♪
  22.      žárčen  -čna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na žarek: žarčni odboj v zrcalu / žarčni krog sveče 2. redko žarek, žaltav: žarčno olje ♪
  23.      žárčenje  -a s (ā) neustalj. sevanje: žarčenje delcev, energije; jakost žarčenja / radioaktivno žarčenje ♪
  24.      žárčiti  -im nedov. (ā ȃ) neustalj. sevati: radioaktivna snov žarči / žarčiti delce alfa in beta ● knjiž. iz nekaterih ljudi žarči posebna moč nekateri ljudje imajo, oddajajo posebno moč ♪
  25.      žardinjêra  -e ž (ȇ) knjiž. navadno lepo oblikovana posoda za okrasne rastline: posaditi rože v žardinjero; žardinjere in cvetlični lončki ♪

   3.151 3.176 3.201 3.226 3.251 3.276 3.301 3.326 3.351 3.376  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA