Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

za (32.578-32.602)


  1.      rádio  -a m (ā) 1. naprava za oddajanje in sprejemanje električnih impulzov, signalov po radijskih valovih: opremiti balon, raketo z radiom / usmerjati izstrelek po radiu, z radiom 2. radijski oddajnik, radijska postaja: biti po radiu povezan s pilotom / v mestu deluje ilegalni radio / radio predvaja zabavno glasbo; poiskati radio Maribor valovno dolžino radijskega oddajnika 3. radijski sprejemnik: izključiti, pog. ugasniti, zapreti radio / v sobi igra radio / naročnina za radio / prenosni, tranzistorski radio ♦ elektr. radio na baterije 4. ed. sredstvo za javnosti namenjeno oddajanje zvočnih sporočil po radijskih valovih: radio, televizija in tisk so poročali o dogodku / prirediti igro za radio; nastopati na radiu, v radiu; govoriti po radiu // dejavnost, vezana na tako sredstvo: skupščina je zagotovila denar za radio 5. ustanova, ki se ukvarja s tako dejavnostjo: v mestu deluje radio in več gledališč; direktor, novinarji radia / delati na radiu / radio Ljubljana / trg pred radiom poslopjem te ustanove ♪
  2.      radio... 1 ali rádio... prvi del zloženk (ā) nanašajoč se na radijske valove ali njihovo uporabo a) s tujko v drugem delu: radioamater, radioaparat, radiomehanik, radiotaksi, radioteleskop b) z domačo besedo v drugem delu: radiooddajnik in radio oddajnik; radiozveza in radio zveza ♪
  3.      radio... 2 ali rádio... prvi del zloženk (ā) nanašajoč se na žarke, ki nastajajo ob razpadu atomskih jeder: radioaktiven, radiobiologija, radioizotop ♪
  4.      rádioaktíven  -vna -o prid. (ā-ȋ) nanašajoč se na oddajanje žarkov, ki nastajajo ob razpadu atomskih jeder: radioaktivne snovi / radioaktivno razpadanje / radioaktivne padavine; po eksploziji atomske bombe je ozračje radioaktivno / radioaktivna analiza ugotavljanje starosti zelo starih organskih snovi z radioaktivnim izotopom ogljika ♦ fiz. radioaktivni izotopi; radioaktivno sevanje; kem. radioaktivni elementi; teh. radioaktivni odpadki radioaktivni izotopi, ki se izločijo iz izrabljenega jedrskega goriva; voj. radioaktivna kontaminacija okuženje z radioaktivnimi snovmi rádioaktívno prisl.: radioaktivno okužen ♪
  5.      rádiobiologíja  -e ž (ā-ȋ) biol., kem. veda, ki se ukvarja s proučevanjem delovanja ionizirajočih žarkov na žive organizme: razvoj radiobiologije ♪
  6.      rádiodifúzen  -zna -o prid. (ā-ȗ) nanašajoč se na radiodifuzijo: radiodifuzni oddajnik; zakon o radiodifuznih postajah / radiodifuzni program; radiodifuzna oddaja ♪
  7.      rádiodifuzíja  -e ž (ā-ȋ) rad. 1. dejavnost, ki se ukvarja z javnosti namenjenim oddajanjem zvočnih sporočil po radijskih valovih: napredek na področju radiodifuzije in televizije 2. omrežje radijskih oddajnih postaj za tako dejavnost: prireditev bo prenašala radiodifuzija; jugoslovanska radiodifuzija ♪
  8.      radiofoníja  -e ž (ȋ) teh. prenašanje zvokov, spremenjenih v električne impulze, signale, z radijskimi valovi: izumiti radiofonijo; razvoj radiofonije // dejavnost, ki se ukvarja s takim prenašanjem: področja radiofonije; tednik za radiofonijo ♪
  9.      radiofónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na radiofonijo: radiofonska zveza z ladjo / radiofonski oddajnik / radiofonska oblika drame ♪
  10.      rádiogoniométer  -tra m (ā-ẹ̄) teh. naprava za določanje položaja česa z ugotavljanjem kotov sprejetih radijskih signalov: določati položaj ladje z radiogoniometrom / radiogoniometer je odkril skrivno radijsko postajo ♪
  11.      rádioindustríja  -e ž (ā-ȋ) industrija, ki izdeluje radijske naprave in sestavne dele zanje: proizvodi radioindustrije ♪
  12.      rádiokasetofón  -a m (ā-ọ̑) radijski sprejemnik s pripravo za zapisovanje in predvajanje zvoka z (magnetofonskimi) kasetami: vključiti radiokasetofon; prenosni radiokasetofon ♪
  13.      rádiokómpas  in rádiokompás -a m (ā-ọ̑; ā-ȃ) teh. navigacijska naprava z iglo za določanje smeri premikanja, položaja česa z ugotavljanjem kotov sprejetih radijskih signalov: na ladji so namestili nov radiokompas ♪
  14.      radiológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za radiologijo: kongres jugoslovanskih radiologov ♪
  15.      radiologíja  -e ž (ȋ) veda o uporabi ionizirajočega sevanja zlasti v medicini: hiter razvoj radiologije / inštitut za medicinsko radiologijo ♪
  16.      radiolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na radiologijo: radiološke preiskave; radiološko zdravljenje / radiološki inštitut, laboratorij / radiološki detektor aparat za odkrivanje radioaktivnega sevanja; radiološka zaščita zaščita pred radioaktivnim okuženjem ♪
  17.      rádiomateriál  -a m (ā-ȃ) material za izdelovanje radijskih aparatov, naprav: pri svojem delu porabi veliko radiomateriala ♪
  18.      rádiomehánik  -a m (ā-á) mehanik za izdelovanje in popravljanje radijskih aparatov: izučiti se za radiomehanika ♪
  19.      radiométer  -tra m (ẹ̄) 1. naprava za merjenje intenzivnosti radioaktivnega sevanja: z radiometrom so ugotavljali okuženost ozračja 2. fiz. naprava za merjenje tlaka v valovanju: z radiometrom ugotoviti tlak zvoka / svetlobni, zvočni radiometer ♪
  20.      rádionavigácija  -e ž (ā-á) navigacija s pomočjo radijskih valov: antene, naprave za radionavigacijo ♪
  21.      rádionavigátor  -ja m (ā-ȃ) strokovnjak za radionavigacijo: letalski radionavigator ♪
  22.      rádiotéhnik  -a m (ā-ẹ́) strokovnjak za radiotehniko s srednjo izobrazbo: po poklicu biti radiotehnik ♪
  23.      rádiotéhnika  -e ž (ā-ẹ́) 1. tehnika prenašanja signalov z radijskimi valovi: zanima ga radiotehnika; razvoj radiotehnike 2. izdelovanje, uporaba in popravljanje radijskih aparatov: ukvarjati se z radiotehniko ♪
  24.      rádiotelefónski  -a -o prid. (ā-ọ̑) nanašajoč se na radiotelefon: radiotelefonska zveza s kopnim / radiotelefonska postaja ♪
  25.      rádiotelegráf  -a m (ā-ȃ) ptt električna naprava za prenašanje dogovorjenih znakov na daljavo z radijskimi valovi, brezžični brzojav: namestiti radiotelegraf ♪

   32.453 32.478 32.503 32.528 32.553 32.578 32.603 32.628 32.653 32.678  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA