Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

za (32.453-32.477)


  1.      punktírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. knjiž. pikčati: punktirati ploskev 2. med. vbadati z votlo iglo za odvzem telesne snovi, navadno tekočine: punktirati cisto / punktirati gnoj punktíran -a -o: punktirano mesto ♦ muz. punktirana nota nota, podaljšana s piko ♪
  2.      púnktum  medm. (ȗ) knjiž., navadno v zvezi z in konec, pika: pisma hočem nazaj, in punktum; šolo mora končati. Punktum ♪
  3.      pùnt 2 púnta m (ȕ ú) žarg., šport. točka, zlasti pri balinanju: pri igri ni dobil niti enega punta ♪
  4.      púnta  -e ž (ȗ) žarg., grad. podpora, podporni drog: rabiti punto; punte in plohi ♪
  5.      púntaka  -e ž (ú) les. tesarska sekira za dolbenje žlebov, lukenj ♪
  6.      púntarstvo  -a s (ū) nav. ekspr. uporništvo: kaznovati koga zaradi puntarstva / literarno puntarstvo ♪
  7.      púpa 1 -e ž (ū) 1. star. igrača, ki predstavlja deklico; punčka: igrati se s pupo; pupa iz celuloida / otroška pupa ∙ žarg., obrt. (krojaška) pupa model človeškega trupa za pomerjanje oblačil; (krojaška) lutka; pupa v izložbi (ženska) lutka 2. nar. primorsko dekle: pupe so šle na ples ♪
  8.      pupiláren  -rna -o prid. (ȃ) jur., nekdaj nanašajoč se na osebe pod varuštvom ali skrbništvom: pupilarne zadeve / pupilarna varnost naložb zajamčena varnost naložb za osebe pod varuštvom ali skrbništvom pupilárno prisl.: pupilarno varne vloge ♪
  9.      pupílen  -lna -o prid. (ȋ) 1. anat. zeničen: pupilni obseg ♦ med. pupilni refleks 2. jur., nekdaj nanašajoč se na osebe pod varuštvom ali skrbništvom: pupilno premoženje / pupilna varnost naložb zajamčena varnost naložb za osebe pod varuštvom ali skrbništvom ♪
  10.      púrgar  -ja m (ū) zastar. meščan: purgarji in okoličani / ljubljanski purgarji ∙ pog. ne bodite taki purgarji malomeščani ♪
  11.      purgaríja  -e ž (ȋ) zastar. meščanstvo: purgarija z odločitvijo ni zadovoljna ♪
  12.      púrgarski  -a -o prid. (ū) zastar. meščanski: purgarske hiše / purgarske navade ♪
  13.      púrgarstvo  -a s (ū) zastar. meščanstvo: varčno purgarstvo ∙ pog. očitati komu purgarstvo malomeščanstvo ♪
  14.      púrica  -e ž (ū) manjšalnica od pura: purica je še premajhna, da bi jo zaklali / piščanci in purice purji mladiči ♪
  15.      puríst  -a m (ȋ) lingv. kdor si pretirano prizadeva za čist jezik, zlasti z izločanjem tujih prvin: boj puristov proti tujkam / ne bodi tak purist ♪
  16.      puritánec  -nca m (ȃ) 1. pripadnik puritanstva: gibanje puritancev; puritanci in kvekerji 2. nav. slabš. kdor zahteva pretirano strogo ravnanje po moralnih, verskih načelih: bil je največji puritanec med nami; mrk, strog puritanec ♪
  17.      puritanízem  -zma m (ȋ) 1. v 16. in 17. stoletju smer protestantizma, ki zahteva očiščenje anglikanske cerkve ostankov katolicizma in veliko moralno strogost: ideje, razvoj puritanizma 2. nav. slabš. pretirano strogo ravnanje po moralnih, verskih načelih: dogmatični puritanizem ♪
  18.      puritánstvo  -a s (ȃ) 1. v 16. in 17. stoletju smer protestantizma, ki zahteva očiščenje anglikanske cerkve ostankov katolicizma in veliko moralno strogost: obdobje puritanstva 2. nav. slabš. pretirano strogo ravnanje po moralnih, verskih načelih: v družbi je bil nepriljubljen zaradi svojega puritanstva / podeželsko puritanstvo puritanci ♪
  19.      purízem  -zma m (ȋ) lingv. pretirano prizadevanje za čist jezik, zlasti z izločanjem tujih prvin: zagovarjati, zavračati purizem / jezikovni purizem ♪
  20.      púrman  -a m (ȗ) pog. puran: zaklati purmana; pure in purman; to ga draži kot rdeča barva purmana zelo ♪
  21.      púrš  -a m (ȗ) v stari Avstriji vojak, dodeljen oficirju za pomoč na domu: poročnikov purš ∙ nižje pog. kaj misliš, da sem jaz tvoj purš tvoj sluga ♪
  22.      púst  -a m (ȗ) 1. dnevi pred pustnim torkom in ta dan sam: pust se bliža; ob pustu je bilo; še pred pustom se bosta poročila / praznovati pusta; našemiti se za pusta; oblekel se je kot za pusta neprimerno, smešno 2. etn. moška lutka iz slame, cunj, ki se v teh dneh ob norčijah vozi okoli: narediti pusta / pokopavati pusta šega, da se dan po pustnem torku taka lutka vozi v sprevodu in nato vrže v vodo, sežge 3. nar. maškara, pustna šema: po vasi hodijo pusti ● ekspr. pust ga je pobodel slabo se počuti zaradi nezmernega uživanja hrane, pijače ob pustu; drži se kot pust v pratiki čemerno ♪
  23.      púst  -a -o stil. -ó prid. (ȗ ú) 1. ki ima malo rastlinja ali je brez njega in je nenaseljen: pred njimi se je razprostiral kamnit, pust svet / njive so še puste prazne, neobdelane 2. ki povzroča duševno stanje neugodja a) zaradi praznosti, enoličnosti: pozimi je park pust; puste, mračne sobe; ravnina se mi zdi pusta / ob nedeljah so ulice puste / pusti dnevi; njeno življenje je pusto b) zaradi bledosti, neizrazitosti: puste barve; pusto nebo / pusto jesensko vreme c) zaradi nezanimivosti, dolgočasnosti: pusto govorjenje, opisovanje č) zaradi nezanimivega, nezabavnega govorjenja, vedenja: pust človek; ne bodi tako pust 3. ki nima, ne vsebuje (dosti) maščobe, sokov: pusto meso ● zastar. prodajati v pusto ceno, za pusto ceno skoraj zastonj; star. pusta kmetija opuščena, zapuščena; star. pusto upanje prazno ◊ agr. pusti sir sir, ki ima (v suhi snovi) do 15 odstotkov maščobe; kozm. pusta koža izsušena in premalo mastna pústo tudi pustó prisl.: pusto se držati / v povedni rabi bilo ji je pusto pri srcu ♪
  24.      pústa  -e ž (ū) 1. obširen travnat svet na Madžarskem: pasti konje na pusti, v pusti / obdelane, zasejane puste / madžarska pusta 2. knjiž. pust, odmaknjen kraj; pustota: ni hotel živeti v tej pusti ♪
  25.      pústen  -tna -o prid. (ū) nanašajoč se na pust: pustna prireditev, zabava / pustni čas; pustni običaji; pustne šeme / pustni krofi ♦ etn. pustni torek torek v šestem tednu pred prvo pomladansko polno luno; pustna nedelja nedelja pred pustnim torkom ♪

   32.328 32.353 32.378 32.403 32.428 32.453 32.478 32.503 32.528 32.553  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA