Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

za (32.203-32.227)



  1.      prótiplínski  -a -o prid. (ọ̑-) ki varuje pred (strupenimi) plini: protiplinsko zaklonišče / protiplinska maska plinska maska
  2.      prótipodmórniški  -a -o prid. (ọ̑-ọ̑) voj. ki je, se uporablja proti podmornicam: protipodmorniške bombe / protipodmorniška mreža, ovira
  3.      prótipogòj  -ója tudi -ôja m (ọ̑- ọ̑-ọ́, ọ̑-ó) publ. pogoj, ki ga mora izpolnjevati nasprotna stran: protipogoj za zvesto prijateljstvo sta spoštovanje in razumevanje
  4.      prótipostáven  -vna -o prid. (ọ̑-á) star. protizakonit: protipostavna odločba
  5.      prótiprášen  -šna -o prid. (ọ̑-ā) ki varuje pred prahom: protiprašna maska / protiprašna emulzija za polivanje makadamskih cest
  6.      prótirakéta  -e ž (ọ̑-ẹ̑) voj. raketa za boj proti raketam: proizvodnja protiraket
  7.      protislóven  -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na protislovje: protislovna izraza; njuni stališči sta protislovni / o njegovi usodi krožijo protislovne govorice nasprotujoče si govorice / protisloven človek ♦ filoz. protislovna pojma pojma, izmed katerih eden izključuje, zanika veljavnost drugega; protislovni sodbi sodbi, izmed katerih ena izključuje, zanika veljavnost druge protislóvno prisl.: govoriti protislovno
  8.      protislóvnost  -i ž (ọ̑) značilnost protislovnega: protislovnost trditev / zaostrenost in protislovnost mednarodnih odnosov / protislovnosti v načrtu
  9.      prótisónčen  -čna -o prid. (ọ̑-ọ̑) ki varuje pred sončno svetlobo: protisončni zaslon / redko protisončna očala sončna očala
  10.      prótisrédstvo  -a s (ọ̑-ẹ̑) publ. sredstvo, ki deluje proti določeni stvari: učinkovitega protisredstva za ta pojav še ne poznamo ♦ farm. sredstvo, ki preprečuje delovanje strupa
  11.      prótistáva  -e ž (ọ̑-) knjiž. postavitev česa ob kaj različnega zaradi nasprotja, primerjave: protistava elementov v umetnosti
  12.      prótistorítev  -tve ž (ọ̑-) publ. storitev, s katero se povrne določena storitev: vezati izpolnitev zahteve na protistoritev
  13.      prótisvetlôba  -e ž (ọ̑-ó) svetloba, ki prihaja iz nasprotne smeri: zaradi protisvetlobe je vidljivost na cesti slabša ♦ fot. svetloba, ki pada naravnost proti smeri snemanja
  14.      prótitánkovec  -vca m (ọ̑-) žarg., voj. protitankovski top: s protitankovcem obstreljevati napadajoče tanke
  15.      prótiteló  -ésa s (ọ̑-ọ̑ ọ̑-ẹ̑) med. beljakovina v krvi, ki nastane zaradi delovanja antigena: tvorba različnih protiteles
  16.      protitéžje  -a s (ẹ̑) knjiž. stanje, ko si kaj nasprotujočega, različnega medsebojno preprečuje prevlado: zakonodajna, izvršna in sodna oblast skrbijo za ravnotežje in protitežje / to dvoje si je v protitežju
  17.      protíti  -ím nedov. ( í) zastar. 1. pretiti, groziti: protiti komu s palico / proti mu nesreča 2. nasprotovati: predlogu vsi protijo
  18.      prótitláčen  -čna -o prid. (ọ̑-) strojn. nanašajoč se na tlak, dobljen pri izkoriščanju razlike med začetnim in končnim tlakom, ki je višji od zračnega: protitlačno delovanje stroja / protitlačna (parna) turbina
  19.      prótitóčen  -čna -o prid. (ọ̑-ọ̑) nanašajoč se na protitok: protitočna voda ♦ teh. protitočna naprava naprava za prenos toplote iz ene tekočine v drugo s tokom v nasprotnih smereh
  20.      prótitók  -a m, mn. prótitokóvi in prótitóki (ọ̑-ọ̑) toku po smeri nasprotni tok: v rečnem zalivu je nastal protitok; pren., publ. pretok kapitala s protitokom blaga
  21.      prótiudár  tudi prótiudàr -ára m (ọ̑-; ọ̑- ọ̑-á) udar kot odgovor na nasprotnikov udar: z močnim protiudarom so zavzeli izgubljeno postojanko / državni protiudar
  22.      prótiukrèp  -épa m (ọ̑- ọ̑-ẹ́) publ. z ukrepom, dejanjem izzvan nasprotni ukrep: na to odločitev so hitro odgovorili s protiukrepom / za požar predvideni protiukrepi
  23.      prótiuslúga  -e ž (ọ̑-) usluga, s katero se povrne določena usluga: za protiuslugo je ponudil pomoč pri študiju
  24.      prótiustáven  -vna -o prid. (ọ̑-á) jur. ki je v nasprotju z ustavo: protiustavna odločba / biti obsojen zaradi protiustavne dejavnosti
  25.      prótiutéž  -í in -i ž, daj., mest. ed. prótiutéži (ọ̑-ẹ̑) 1. utež, teža, ki drži ravnotežje drugi uteži, teži: utež in protiutež / usedi se za protiutež na drugo stran čolna ♦ teh. masa, ki se doda strojni napravi zaradi uravnoteženja sil 2. ekspr. kar preprečuje prevlado, vpliv nasprotnega pojava: samoupravljanje je protiutež odtujevanju oblasti / zelenje je dobra protiutež sivim zidovom

   32.078 32.103 32.128 32.153 32.178 32.203 32.228 32.253 32.278 32.303  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA