Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

za (31.678-31.702)


  1.      prisposóbiti se  -im se dov. (ọ̄ ọ̑) zastar. prilagoditi se: alpske rastline so se prisposobile mrazu; prisposobiti se okolju, razmeram prisposóbljen -a -o: okolju prisposobljena rastlina ♪
  2.      prisŕčen  -čna -o prid., prisŕčnejši (ȓ) 1. ki ima, kaže do ljudi odkrit, naklonjen čustveni odnos: prisrčen človek, otrok; bil je strog in prisrčen obenem; včasih je muhasta, spet drugič pa zelo prisrčna / z njim je bil zelo prisrčen // ki vsebuje, izraža tak odnos: prisrčen nasmeh; biti v prisrčnih stikih; njegove prisrčne besede so ga razveselile; pogovarjali so se v prisrčnem ozračju; zajelo jih je prisrčno veselje / kot vljudnostna fraza: prejmite prisrčne pozdrave; najprisrčnejše čestitke; kot izraz hvaležnosti prisrčna hvala 2. ki daje zaradi svoje prikupnosti, lahkotnosti, nežnosti prijeten videz: prisrčna deklica / ima prisrčne jamice na licih / ekspr. majhne, prisrčne hišice / ekspr. prisrčen glas prisŕčno prisl.: prisrčno pozdraviti, sprejeti koga; prisrčno se zahvaliti; povedati kaj na prisrčno preprost način; sam.: slika je imela v sebi nekaj prisrčnega ♪
  3.      pristája  -e ž (ȃ) nar. severozahodno hlev z drugimi prostori za začasno bivanje živine pred dokončnim odhodom na planino: oditi z živino v pristaje ♪
  4.      pristajálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pristajanje: a) pristajalni manever ladje / pristajalna pristojbina ♦ navt. pristajalna obala obala, urejena za pristajanje ladij b) pristajalna hitrost letala / pristajalne naprave / pristajalna steza urejen pas zemljišča za pristajanje letal ♪
  5.      pristajalíšče  -a s (í) prostor za pristajanje: označiti na zemljevidu pristajališče; ladja je odplula iz pristajališča; pomožno pristajališče / letalo se je bližalo pristajališču ♪
  6.      pristájanje  -a s (ā) glagolnik od pristajati1: a) pristajanje ladij b) pristajanje letal / steza za varno vzletanje in pristajanje; nestrok. slepo pristajanje instrumentalno pristajanje ♦ aer. instrumentalno pristajanje pri katerem vodi letalo pilot ali avtomat na podlagi podatkov, ki jih dajejo instrumenti c) pristajanje na načela ♪
  7.      pristájati 1 -am nedov. (ā) 1. s plutjem prihajati do kopnega, obale in se ustavljati: ladja že pristaja; pristajati ob obali, v pristanišču 2. z letenjem prihajati na zemljo, tla in se ustavljati: na velikih letališčih letala stalno vzletajo in pristajajo / pristajati s padalom / ekspr. snežinke so pristajale na njenih laseh 3. ekspr. prihajati kam in tam ostajati: radi so pristajali v gostilnah 4. publ., navadno v zvezi z na privoljevati v kaj, soglašati s čim: ta človek pristaja na vse / pristajati na pogoje, predloge sprejemati jih; ne pristajajo na svojo usodo niso zadovoljni z njo; pristajati na etične vrednote priznavati jih pristajajóč -a -e: vsako pristajajočo ladjo so pozdravili s himno njene dežele ♪
  8.      pristájati 2 -am nedov. (ā) povzročati ugoden estetski učinek: kratki lasje ji pristajajo; modra obleka mu zelo pristaja / ta barva dobro pristaja lasem, obrazu, redko k lasem, k obrazu // biti primeren, ustrezen za koga: vloga starke ji ne pristaja; to ime mu zelo pristaja / tako vedenje ne pristaja fantu se ne spodobi ♪
  9.      pristájen  -jna -o prid. (ȃ) zastar. pristajalen: čiščenje pristajnih stez ♪
  10.      pristán  -a m (ȃ) knjiž. pristanišče: ladja je odplula iz pristana / tržaški pristan ∙ ekspr. v njenem domu je našel varen pristan zavetje; ekspr. srečno sta zajadrala v zakonski pristan se poročila ♦ navt. ladja lahko pristane na pristanu št. 1 ali št. 2 na privezu ♪
  11.      pristánek  -nka m (ȃ) 1. prihod s plutjem do kopnega, obale in ustavitev: pristanek ladje v pristanišču; priprave za pristanek 2. prihod z letenjem na zemljo, tla in ustavitev: pristanek letala; čakati na dovoljenje za pristanek; vzlet in pristanek / pristanek vesoljske ladje na luni ∙ mehki pristanek vesoljske ladje, naprave pri katerem se ladja, naprava ne razbije, poškoduje ♦ aer. prisilni pristanek pristanek letala zaradi okvare, vremenskih razmer, ki ni predviden v načrtu poleta 3. publ. privolitev, soglasje: dati svoj pristanek; za to je potreben avtorjev pristanek; poročila se je brez očetovega pristanka ♪
  12.      pristaníšče  -a s (í) 1. kraj, prostor ob morju, reki, jezeru, urejen za pristajanje vodnih vozil: ladje so zasidrane v pristanišču; zaliv s pristaniščem / ladja je priplula v svoje matično pristanišče; pomorsko, rečno pristanišče / hidroplansko pristanišče; splavarsko pristanišče ♦ navt. območje morja z urejeno obalo, pomoli, valobrani, ki omogočajo pristajanje, zasidranje, zavarovanje ladij 2. publ., s prilastkom letališče: letalsko pristanišče; mesto slovi po mednarodnem zračnem pristanišču ♪
  13.      pristášinja  -e ž (ā) ženska oblika od pristaš: pristašinja gibanja za emancipacijo žensk v družbi ♪
  14.      pristáti  -stánem dov. (á ȃ) 1. s plutjem priti do kopnega, obale in se ustaviti: ladja je že pristala; zaradi nevihte čoln ni mogel pristati; pristati ob pomolu, v pristanišču 2. z letenjem priti na zemljo, tla in se ustaviti: letalo je varno vzletelo in pristalo; vesoljska ladja je pristala na predvidenem kraju; pristati ob napovedanem času / zaradi megle so morali z letalom pristati; padalci so srečno pristali / ekspr. čmrlj je pristal na cvetu je priletel nanj; publ. skakalec je pristal na stodvajsetih metrih je skočil 120 m; pren., ekspr. pristal je čisto na dnu človeške družbe 3. ekspr. priti kam in tam ostati: obšli so celo mesto in nazadnje pristali v gostilni / po številnih selitvah je pristala v tem kraju se naselila 4. publ., navadno v zvezi z na privoliti v kaj, soglašati s čim: na ločitev ni pristal; končno je pristal, da bo sodeloval / pristati na ponudbo sprejeti jo ● zastar. nova obleka ji res pristane pristoji, pristaja; publ. tekmovalec je pristal na tretjem mestu je dosegel tretje mesto; ekspr. tudi on bo moral enkrat pristati na tleh začeti stvarno živeti; ekspr. nazadnje je le pristala v zakonu se je poročila ♪
  15.      pristáti  -stojím nedov., pristój pristójte; pristál; nam. pristàt in pristát (á í) navadno v sedanjem času povzročati ugoden estetski učinek: modra obleka ji pristoji / zelena halja lepo pristoji njenim lasem, redko k njenim lasem // biti primeren, ustrezen za koga: ženski pristoji nežnost; to ime mu ne pristoji / obnašaj se tako, kot pristoji pametnemu dekletu se spodobi ● zastar. sodba o teh stvareh ne pristoji njej ona ni upravičena soditi o teh stvareh ♪
  16.      pristávčen  -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pristavek 3: pristavčni odnos / pristavčna besedna zveza ♪
  17.      pristávek  -vka m (ȃ) 1. kar se k čemu na koncu pove, napiše: pristavek, da ta spis ni prevod, je nepotreben; pristavek k razlagi, zapisniku / denar je vzel s pristavkom, da ga bo vrnil s pripombo 2. izraz, ki se navadno pristavlja h kakemu izrazu: uporabljati ob imenu pristavek tovariš; ta izraz se uporablja zlasti kot pristavek 3. lingv. samostalniški prilastek, zlasti sestavljeni, v istem sklonu kot odnosnica: pristavek in prilastek ♪
  18.      pristáviti  -im dov. (á ȃ) 1. postaviti zraven česa: pristavil je stol k mizi in sedel / k mizi v jedilnici so pristavili še mizo iz kuhinje / pristavil je stolček, da bi dosegel knjige na polici / pristaviti lestev k steni prisloniti; pristavil je pletenko k ustom in pil dal 2. dati zlasti posodo na določeno mesto z namenom, da se kaj kuha, greje: pristaviti lonec z vodo; elipt. pristaviti za kavo lonec z vodo / fižol je že zjutraj pristavila dala kuhat; pristaviti za kosilo začeti kuhati kosilo 3. dodatno, zraven povedati: hotela je še nekaj pristaviti, a se je premislila; smeje se je pristavil, da tega še ni slišal; danes je sitna, pristavi mož / urednik je pod črto pristavil, da se s tem ne strinja pripisal 4. zastar. ustaviti, zadržati: ni bilo vremena, ki bi jih pristavilo / pristavili so se v gostilni ob poti ● ekspr. on zna vedno o pravem času pristaviti svoj lonček pri čem tudi zase poiskati korist; pridružiti se čemu, kar je v danem položaju najbolj koristno; tudi on je pristavil svoj podpis se je podpisal pristávljen -a -o: pristavljena jed; lestev ni bila pristavljena ♪
  19.      pristávljati  -am nedov. (á) 1. postavljati zraven česa: pristavljati stole k mizi / ko je pristavljal lestev k polici, je padel prislanjal ♦ teh. noža ne smemo pristavljati pravokotno k obdelovancu 2. dajati zlasti posodo na določeno mesto z namenom, da se kaj kuha, greje: kuharica pristavlja lonce / pristavljati za kosilo začeti kuhati kosilo 3. dodatno, zraven pripovedovati: vse je bilo, kot bom povedal, ničesar ne bom pristavljal / fantje pristavljajo svoje opazke; navadno je pristavljal, da ga takrat ni bilo tam / dov. pristavljam, da o tem nič ne vem ● ekspr. dojenčka redno pristavlja k prsim doji; ekspr. tudi on rad pristavlja svoj lonček pri čem tudi zase išče korist; se pridružuje čemu, kar je v danem položaju najbolj koristno ♪
  20.      prísten  -tna -o prid., prístnejši (í ȋ) 1. ki ima bistvene lastnosti, značilnosti glede na izvor, sestavine: pristna slivovka; pristna svila; pristna domača vina / pristna domača beseda / ekspr. pristen učenjak // nav. ekspr. ki ima bistvene lastnosti, značilnosti glede na starše, kraj rojstva ali bivanja: ostal je pristen Gorenjec; pristen hribovec; pristna Slovenka 2. ki izvira od avtorja: pristen rokopis, spis; pristno besedilo // ki ni ponarejen: pristni dokumenti, viri; listina je pristna / pristni biseri 3. ki izraža, kaže resnično razpoloženje: pristna žalost; pristno sočutje, veselje / po licih so ji tekle pristne solze / pristni odnosi prístno prisl.: pristno občutiti; pristno človeški odnosi; ima pristno slovanski značaj; sam.: v njem je bilo nekaj pristnega ♪
  21.      pristének  -nka m (ẹ̑) knjiž. večja vdolbina v steni sobe, navadno z ležiščem: posteljo ima v pristenku // manjši stranski prostor kot del večjega prostora; niša: pristenek je ločevala zavesa; v pristenku je stala miza s stoli ♪
  22.      pristójati  -am nedov. (ọ́) 1. neustalj. povzročati ugoden estetski učinek; pristajati: kapa ji pristoja / ta barva lepo pristoja njeni rjavi koži, obrazu / ta naziv mu dobro pristoja / ljudem mojega stanu to ne pristoja se ne spodobi 2. zastar. biti določen komu, pripadati: po oporoki mu pristoja hiša in hlev ♪
  23.      pristójbina  in pristojbína -e ž (ọ̑; í) predpisan znesek, ki se mora plačati državi, občini, skupnosti za določeno storitev, uporabo česa: odmeriti, zaračunati pristojbino; pobirati pristojbino; mesečna pristojbina / cenilna pristojbina; luške pristojbine; pristojbina za izposojanje izposojnina; plačati pristojbino za prostor na pokopališču grobnino ♪
  24.      pristójen 1 -jna -o prid. (ọ̄) 1. ki ima z zakonom dano pravico in dolžnost opravljati kako (pravno) dejanje, odločati o čem: zbrali so se vsi pristojni organi; za reševanje teh vprašanj je pristojen delavski svet; skupščina je edino pristojna, da o tem odloča / poslati vlogo pristojnemu uradu 2. star. usposobljen, poklican: za presojanje umetnosti se ne čuti dovolj pristojnega 3. zastar. (z zakonom) določen, pripadajoč: spravil ga je ob pristojni delež ● biti pristojen v določeno občino nekdaj po zakonu, predpisih spadati vanjo; zastar. ti vozovi niso več pristojni za vožnjo primerni, ustrezni; zastar. ni imel pristojnega dovoljenja za vrnitev veljavnega, potrebnega pristójno prisl.: pristojno ceniti delo učiteljev; sam.: tako mislijo pristojni; pristojni so ga z zanimanjem poslušali ♪
  25.      pristójen 2 -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) zastar. spodoben, dostojen: pristojen človek / prišla je v ne preveč pristojni obleki; pristojno vedenje pristójno prisl.: govoriti, vesti se pristojno ♪

   31.553 31.578 31.603 31.628 31.653 31.678 31.703 31.728 31.753 31.778  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA