Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

za (31.378-31.402)


  1.      prilóžnost  -i ž (ọ́) kar je posledica okoliščine, okoliščin, ugodnih za uresničitev česa: če bo priložnost nanesla, nastala, ekspr. se ponudila, bom svoj namen uresničil; imeti, izkoristiti, zamuditi priložnost; redka priložnost; ekspr. idealna, izredna priložnost; priložnost za beg / ob priložnosti te obiščem / dajem ti priložnost, da se izkažeš možnost; ljudje, ki sem jih imel priložnost srečati, so bili zelo prijazni ki sem jih srečal / kot vljudnostna fraza izrabljam to priložnost, da se vam zahvalim za pomoč // določen dogodek, dejstvo, ki omogoča uresničitev česa: semenj je priložnost za nakupe; jutri bo sestanek, ob tej priložnosti ti vse pojasnim / ob taki priložnosti ženske jokajo ob takem dogodku; obleka za slavnostne, večerne priložnosti; rojstni dan, pogreb in druge priložnosti ● ekspr. to dekle je zanj dobra priložnost je zelo primerno, da se z njo poroči; odgovor je imel ob vsaki priložnosti na jeziku nikoli ni bil v zadregi, kaj bo odgovoril; pri vsaki priložnosti ga obišče kadar more ♪
  2.      prilóžnosten  -tna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na priložnost: a) priložnostni pogovor v čakalnici / priložnostni nakup / priložnostni delavec v pristanišču delavec, ki ni v delovnem razmerju in nima vnaprej zagotovljenega, stalnega dela; priložnostni obiskovalci gledališča obiskovalci, ki obiščejo gledališče samo včasih; živeti od priložnostnega dela dela, ki ni stalno, vnaprej zagotovljeno b) v kratkem priložnostnem govoru je opisal slavljenčevo življenjsko pot; priložnostna uprizoritev drame ◊ biol. priložnostni zajedavec zajedavec, ki lahko živi tudi brez gostitelja; lit. priložnostna pesem pesem, ki nastane ob določenem, pomembnejšem (zunanjem) dogodku in je nanj snovno vezana; ptt priložnostni žig poštni žig, uporabljan na določeni pošti, poštah v počastitev določenega dogodka; priložnostna znamka znamka, izdana ob obletnici določenega dogodka ali ob določenem dogodku prilóžnostno prisl.: živi od tega, kar priložnostno zasluži ♪
  3.      prím  -a m (ȋ) žarg., ekon. premija države izvozniku za pospeševanje izvoza; izvozna premija: zvišati prime / izvozni primi ♪
  4.      príma  -e ž (ȋ) muz. interval, ki nastane s ponovitvijo istega tona: zaigrati primo // prva diatonična stopnja glede na dani ton ♪
  5.      primadóna  -e ž (ọ̑) najvidnejša, glavna pevka v operni skupini, prvakinja opere: priljubljena primadona; primadona ljubljanske opere; zasipajo jo s cvetjem kot primadono ♪
  6.      primáka  -e ž (ȃ) 1. nar. padavine, zlasti dež: zemlja je potrebna primake; spomladanska primaka 2. nar. pijača: z jedjo in primako se je hitro okrepil; plačati za primako 3. zastar. omaka: primaka k zajcu ♪
  7.      primakníti  in primákniti -em dov. (ȋ á) 1. spraviti v večjo bližino česa, zraven česa: primaknil je stol k mizi in sedel; primaknil ji je svetilko, da bi bolje videla / primaknil je svojo roko k njeni 2. ekspr. dati prispevek k vsoti: tudi on je nekaj malega primaknil / za stanovanje mu je oče dosti primaknil / pogosto mu je primaknila še kak priboljšek // dodati k vsoti: primaknem še petsto dinarjev, več ne dam ● redko nisem te hotel žaliti, je brž primaknil dodal, dostavil primakníti se in primákniti se redko približati se: primaknil se je za dva koraka / čas izpitov se je že primaknil primáknjen -a -o: k peči primaknjena mizica ♪
  8.      primánjkati  -am dov. (ȃ) zastar. zmanjkati: včasih mu primanjka denarja; kurjave jim je že primanjkalo ♪
  9.      primanjkljáj  -a m (ȃ) 1. ekon. razlika med dejanskim in knjiženim stanjem blaga, denarja: imeti, izkazati primanjkljaj; v skladišču je prišlo do primanjkljaja; primanjkljaj v višini milijon dinarjev; kritje primanjkljaja // vsota, za katero so prihodki manjši od odhodkov: ugotoviti primanjkljaj; zmanjševanje primanjkljaja / zunanjetrgovinski primanjkljaj razlika med vrednostjo uvoženega in izvoženega blaga 2. razlika med dejansko in potrebno količino česa: odpraviti primanjkljaj lesa za industrijo z uvozom / publ. jesensko deževje bo ublažilo primanjkljaj energije pomanjkanje ♪
  10.      primanjkováti  -újem nedov. (á ȗ) s smiselnim osebkom v rodilniku ne biti česa v zadostni količini, meri: primanjkuje cementa, premoga; hrane jim ne primanjkuje; publ. na tem območju primanjkujejo živila primanjkuje živil / za tako trditev mu primanjkuje dokazov ∙ ekspr. primanjkuje mu čut za estetiko nima ga ♪
  11.      primáren  -rna -o prid. (ȃ) knjiž. 1. ki je po pomembnosti na prvem mestu; glaven: primarni namen vzgoje; ekonomski uspeh filma ne sme biti primaren; primarna naloga določenega učnega predmeta / to je zanj primarnega pomena najpomembnejše 2. ki se najprej pojavi; prvi, začeten: primarni učinki eksplozije atomske bombe; primarne motnje; primarno sevanje / primarno nahajališče zlata prvotno 3. osnoven, temeljen: opravljati primarne raziskave / primarni viri za zgodovino besedila, predmeti, dejstva, ki dokumentirajo preteklost ◊ arhit. primarna os navadno vzdolžna os, v kateri potekajo glavni konstrukcijski, kompozicijski elementi; biol. primarni spolni znaki spolni organi, spolne žleze; ekon. primarni proizvod proizvod primarne dejavnosti; primarne dejavnosti kmetijstvo, gozdarstvo, rudarstvo; primarna proizvodnja proizvodnja v primarnih dejavnostih; elektr. primarno navitje navitje na vhodni strani transformatorja; fiz. primarne barve osnovne barve; geol. primarna kamnina kamnina, nastala ob strjevanju raztaljene zemeljske skorje; kem. primarni alkohol alkohol, ki z oksidacijo lahko preide v aldehid; primarna sol sol, ki nastane z zamenjavo enega izmed vodikovih atomov večbazne kisline z atomom kovine; med. primarni afekt prva bolezenska sprememba; psih. primarne potrebe potrebe, ki jih je treba zadovoljevati za ohranitev življenja; primarna čustva čustva, ki se pojavijo pri razvoju človekovega čustvovanja prva; soc. primarna skupina skupina, za katero je značilen intimen odnos med njenimi člani; primarna socializacija socializacija v družini; teh. primarna energija energija, ki jo dajejo naravni viri ♪
  12.      primárnost  -i ž (ȃ) lastnost primarnega: primarnost kulture / primarnost pojava / princip primarnosti materije in sekundarnosti zavesti ♪
  13.      primarúha  medm. (ū) star. 1. izraža podkrepitev trditve: slabo kaže, primaruha 2. izraža začudenje, presenečenje: primaruha, kakšna lipa ♪
  14.      prímas  -a m (ȋ) rel., v nekaterih deželah naslov za vodilnega škofa kake dežele: primas Poljske ♪
  15.      prímaš  -a m (ȋ) v madžarskem in prekmurskem okolju vodja in prvi violinist manjše godalne skupine: postal je primaš / primaš ciganske godbe ♪
  16.      primát  -a m (ȃ) 1. knjiž. prvo mesto: imeti, obdržati primat v teku; pripada mu šahovski primat / temu delu gre primat med deli iz sodobnega življenja; priboriti si primat na domačem trgu; priznavati primat razumu; izgubljati primat na raznih področjih / dajati turizmu primat pred drugimi panogami prednost 2. nav. mn., zool. najbolj razviti sesalci, Primates: evolucija primatov ♪
  17.      primèj  medm. (ȅ) pog. izraža podkrepitev trditve: primej, takega fanta pa jaz ne bi pustila ♪
  18.      primér  -a m (ẹ̑) 1. stvar, enota, po kateri se more očitno, neposredno spoznati, dokazati kak splošnejši pojem, pravilo: povedati primer; dokazati trditev na primerih; ponazoriti pravilo s primeri; dober, nazoren, prepričljiv primer; primeri za samostalnik: človek, zemlja, življenje; povedati kaj kot primer / povedati kaj za primer za zgled, ponazoritev // v zvezi na prímer tudi na primér izraža, da je kaka stvar, enota navedena z namenom neposredno pokazati, ponazoriti kak širši, splošnejši pojem: dobro je gojiti šport, na primer [npr.] kolesarjenje, plavanje; marsikaj pogrešam, na primer knjige / bili so na primer časi, ko je bila lakota; recimo, na primer, da začne goreti: kaj bi storili / piše se tudi skupaj naprímer 2. stvar, enota iz skupine stvari, enot, na katero se kak pojem, pravilo nanaša: pojdimo od primera do primera, pa bomo videli, če ustrezajo trditvi; tega načela ne moremo posplošiti na vse primere / to so sami lahki primeri, jih boš že izračunal // z rodilnikom stvar, enota kot pojavna oblika tega, kar splošneje izraža samostalnik: ta stavba je primer arhitekture 18. stoletja; to je značilen primer sožitja med rastlino in živaljo / muzej hrani več primerov takega orodja primerkov / to je, žal, edini primer podpore naših prizadevanj / ekspr. njegovo dejanje je kričeč primer neodgovornosti, neosveščenosti / publ. poznamo več primerov nezakonitih gradenj več nezakonitih gradenj // pojav, dogodek, v katerem se pojavlja to, kar izraža določilo: popisati vse primere te nalezljive bolezni / med otroki v razredu je več primerov uši / pri tej bolezni so smrtni primeri redki 3. kar se primeri, zgodi in je zaradi določenih lastnosti predmet a) pozornosti: primer je vzbudil splošno ogorčenje; o tem primeru so časopisi veliko pisali / primer tega podjetja ni osamljen b) določene obravnave: primer ni lahek: zlomljena je medenica; tako težkega, zapletenega primera še nisem imel / v spornih primerih odloča žirija / primer Kovač je sodišče zaključilo zadevo 4. žarg. oseba glede na bolezen, poškodbo kot predmet obravnave: ambulanta sprejema vse primere / nekaj postelj za najnujnejše primere je zmeraj na razpolago 5. publ., v prislovni rabi, s prilastkom, v zvezi z v izraža, da se ob mogoči uresničitvi dejanja, položaja, kot ga določa prilastek, uresniči dejanje, kot ga izraža povedek: v najslabšem primeru ostanemo doma; v tem primeru se takoj vrni; v primeru dežja predstava odpade / v primeru, če se izdelek pokvari, takoj sporočite če se izdelek pokvari; v primeru, da vam stvar ne ustreza, jo lahko vrnete če vam stvar ne ustreza / v izjemnih primerih je to dovoljeno izjemoma; takoj poravnajte račun, v nasprotnem primeru bomo ukrepali sicer, drugače; v nobenem primeru ne popusti nikakor; v vsakem primeru se oglasi vsekakor // v zvezi z za izraža namen uresničitve dejanja, kot ga izraža povedek, glede na možnost uresničitve dejanja, položaja, kot ga določa prilastek: zavarovati se za primer poškodbe, smrti / za vsak primer poglej še enkrat zaradi popolne gotovosti, pomirjenosti ● publ. so primeri, da ravnajo igralci drugače dogaja se; ekspr. zanj sem samo še primer, nič več človek, za katerega se nihče posebej ne zanima; star. zapustil je dela, ki jim ni primera primere; redko postavljati komu koga za primer za zgled ◊ jur. precedenčni primer; zavarovalni primer glede na katerega se zavaruje ♪
  19.      priméra  -e ž (ẹ̑) 1. kazanje na podobnost stvari, pojavov po kaki lastnosti: tvoja primera je preveč robata; govor je začel z duhovito primero // lit. besedna zveza, s katero je v ustaljeni obliki izražena podobnost kake stvari z drugo stvarjo zaradi kake skupne lastnosti: izpisati iz besedila primere; rabiti primere; dober kot kruh in druge primere; okrasni pridevki in primere 2. v prislovni rabi, v zvezi v primeri z izraža omejitev lastnosti glede na primerjano: v primeri z njo je stara; naši problemi so v primeri z vašimi majhni 3. ekspr., v zvezi brez primere ki se glede na kvaliteto ne da z ničimer enačiti, primerjati: on je matematik brez primere / njegova obleka je brez primere zelo lepa; imel je srečo brez primere zelo veliko // v prislovni rabi zelo, hudo: trpeti brez primere / je brez primere boljši dosti ● ekspr. je pameten, da mu ni primere zelo; publ. ta gledališka predstava ne vzdrži nobene primere s prejšnjimi uprizoritvami je slabša kot prejšnje; ta stvar nima primere je ni mogoče z ničimer primerjati ♪
  20.      primérek  -rka m (ẹ̑) 1. vsaka od več istovrstnih stvari: v zbirki žuželk je nekaj redkih primerkov; to je lep, značilen primerek te vrste; pokazal mu je najzanimivejše primerke iz herbarija / muzejski primerki orožja / ohranilo se je le nekaj primerkov knjige izvodov ∙ šalj. rad pogleda za vsakim čednim primerkom ženskega spola dekletom, žensko 2. zastar. primer, zgled: to je edini primerek take arhitekture ♪
  21.      priméren  -rna -o prid., primérnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. ki ima zaželene, potrebne lastnosti, značilnosti glede na kaj: rad bi zidal hišo, pa ne najde primernega kraja; on je primeren za to delo; za dež primerna obutev; stanovanje ni več primerno za bivanje / najti primerno besedo za kak pojem / ta knjiga ni primerna za preproste ljudi je pretežka // ki je po stopnji, višini v skladu s pričakovanim: moštvo ni pokazalo primerne tehnične ravni; za svoje delo je prejel primerno plačilo / primerne cene 2. ki je v skladu z določenimi normami, pravili: obiskati koga ob primernem času; uporabljati primerne besede; ta obleka za gledališče ni primerna; njihovo vedenje ni primerno 3. ki je v skladu z določenim namenom: našli so primerno terapijo zanj; vplivati na skladen razvoj mišic s primernimi telesnimi vajami / delati s primernim orodjem primérno prisl.: primerno govoriti; primerno se oblači; otrokovi starosti primerno izbrane igrače / v povedni rabi primerno je, da greste z nami primérni -a -o sam.: nič primernega ni mogel dobiti ♦ šol. imeti v vedenju primerno opisno oceno, ki je za stopnjo nižja od vzorno ♪
  22.      primériti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. narediti primerjavo: primeriti staro novemu; primeriti slovenske oblike nemškim / bolečina se ni dala z ničimer primeriti je bila neprimerljiva 2. star. ugotoviti, ali oblačilo, obutev ustreza, zlasti glede na velikost; pomeriti: primeriti obleko; primeril si je kapo / primeril je desko in ugotovil, da je prekratka 3. zastar. prilagoditi, prirediti: zlatar je primeril ceno srebra tako, da ni imel škode; zakon primeriti volji ljudi primériti se nav. 3. os. izraža zlasti nepričakovano navzočnost dejanja, dogodka v stvarnosti: primerila se je nesreča; to se lahko primeri samo v sanjah / krivica se mu je primerila zgodila; redkokdaj se mu je primerilo, da je zamudil redkokdaj je zamudil ∙ star. če se primeri slaba letina, bo hudo če bo; živemu človeku se vse primeri, mrtvemu pa samo jama dokler je človek živ, lahko doživi zelo različne stvari primérjen -a -o: čevlji so že primerjeni ♪
  23.      primerjálec  -lca m (ȃ) knjiž. strokovnjak za primerjalne znanosti, zlasti primerjalno književnost; komparativist: razprava priznanega primerjalca ♪
  24.      primerjálen  -lna -o prid. (ȃ) ki temelji na primerjanju: primerjalna analiza, metoda; rezultati primerjalnih raziskav; primerjalno proučevanje slovanskih jezikov / navesti nekaj primerjalnih podatkov, številk / primerjalna skupina / oddelek za primerjalno književnost vedo, ki raziskuje medsebojne vsebinske, oblikoslovne odnose med različnimi književnostmi; strokovnjak za primerjalno slovnico; primerjalna zgodovina zgodovina, ki se ukvarja z medsebojnim primerjanjem zgodovinskih dogodkov ♦ biol. primerjalna anatomija veda, ki primerja zgradbo posameznih organov pri različnih vrstah organizmov; lingv. primerjalni odvisni stavek načinovni odvisni stavek, ki izraža enakost, podobnost, neenakost ali sorazmernost česa s primerjanim; primerjalno jezikoslovje jezikoslovje, ki primerja razvoj jezikovnih dejstev sorodnih ali domnevno sorodnih jezikov primerjálno prisl.: stvar je treba gledati primerjalno; sam.: pog. vpisal se je na primerjalno na oddelek za primerjalno književnost ♪
  25.      primérjati  -am nedov. (ẹ́) 1. ugotavljati enakost, podobnost ali različnost med dvema ali več lastnostmi, značilnostmi: primerjati podatke; medsebojno primerjati izmerjene temperature; primerjati preteklost in sedanjost; primerjati prevod z izvirnikom; primerjati in usklajevati programe / kot opozorilo v tekstu primerjaj [prim.] sliko št. 8 // kazati na enakost stvari zlasti glede na stopnjo kake značilnosti: svojega stanja ne more primerjati z njihovim; zaradi takih del je primerjal našo književnost z evropskimi književnostmi; mi se z vami ne primerjamo // kazati na podobnost stvari, pojavov po kaki lastnosti: pesnik primerja življenje vrelcu; primerjati mladost s pomladjo; pesnik se primerja z drevesom 2. ugotavljati, ali oblačilo, obutev ustreza zlasti glede na velikost; pomerjati: šivati in primerjati obleke primérjati se knjiž., nav. 3. os. dogajati se: to se pogosto primerja; kaj takega se njemu ni primerjalo primerjáje: primerjaje podatke, so prišli do novih spoznanj primerjajóč -a -e: primerjajoč eno stanje z drugim, je ugotavljal velike razlike primérjan -a -o: neupravičeno primerjane stvari ♪

   31.253 31.278 31.303 31.328 31.353 31.378 31.403 31.428 31.453 31.478  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA