Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

za (31.003-31.027)



  1.      prevzétnik  -a m (ẹ̑) zastar. prevzetnež: ta prevzetnik nikogar ne pogleda
  2.      prevzétnost  -i ž (ẹ́) lastnost prevzetnega človeka: zaradi svoje prevzetnosti ni bil priljubljen / brez prevzetnosti lahko trdim, da sem opravil svojo dolžnost
  3.      prevzétost  -i ž (ẹ̑) močna čustvena vznemirjenost a) zaradi sočutja, žalosti: prevzetost ob nesreči b) zaradi občudovanja: prevzetost nad lepoto pokrajine / od prevzetosti ni mogel govoriti c) zaradi pozitivnega odnosa do česa: prevzetost ob branju / ljubezenska prevzetost ∙ knjiž. dela se je lotil z veliko prevzetostjo s poletom, z vnemo
  4.      prevzetováti  -újem nedov.) star. biti prevzeten: glej ga reveža, še prevzetovati hoče; če ne bi začel prevzetovati, bi bilo vse dobro // hvaliti se, bahati se: rad prevzetuje s svojim znanjem / ne da bi prevzetoval, kar dobro sem naredil
  5.      prevzgajalíšče  -a s (í) kraj, prostor, kjer se prevzgaja: prevzgojni dom je prevzgajališče za mladoletnike
  6.      prevzgójen  -jna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na prevzgojo: prevzgojne metode ♦ jur. prevzgojni dom zavod za mladoletnike, ki so storili težja kazniva dejanja
  7.      prevzvíšen  -a -o prid. () 1. ekspr. preveč vzvišen: zdela se mu je prevzvišena / čutil se je prevzvišenega nad njo 2. star. zelo spoštovan, cenjen, plemenit: družba prevzvišenih gospodov in gospa / kot pristavek za škofa ali nadškofa obisk prevzvišenega škofa; sam.: govoril je s prevzvišenim
  8.      prevzvíšenost  -i ž () rel., nekdaj, s svojilnim zaimkom naslov za škofa ali nadškofa: obiskala nas je njegova prevzvišenost gospod škof / kot nagovor vaša prevzvišenost
  9.      prezbitêrij  -a m (é) arhit. del cerkve, namenjen za glavni oltar in duhovščino: stopiti v prezbiterij; ladja in prezbiterij
  10.      prezéba  -e ž (ẹ̄) star. prehlad: pomrli so zaradi izgube krvi in prezebe ∙ star. voda je bila mrzla, da je skoraj kričal od prezebe premraženosti
  11.      prezébati  -am nedov. (ẹ́) večkrat, dalj časa čutiti hud mraz: marsikdaj so prezebali in stradali; letos so ptiči zelo prezebali / ekspr.: vso noč je prezebal na pragu; prezeba v sami srajci / ekspr. zakurila je peč, da družina ne bi prezebala da je ne bi zeblo prezebajóč -a -e: prezebajoči otroci so se mu zasmilili
  12.      prezéblost  -i ž (ẹ́) premraženost: zaradi prezeblosti ni mogel premakniti prstov
  13.      prézent  -a m (ẹ̑) lingv. sedanji čas: oblike za izražanje prezenta
  14.      prezènt  -ênta in -énta m ( é, ẹ́) zastar. darilo: sprejemati prezente
  15.      prezénten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž., redko navzoč, prisoten: ali so vsi prezentni ● knjiž. izraz mi trenutno ni prezenten se ga ne spomnim; publ. ta problem je še zmeraj prezenten je, obstaja; knjiž., redko kriza v kolonijah državljanom ni bila prezentna znana, jasna
  16.      prezentírati  -am dov. in nedov. () knjiž. 1. predstaviti, pokazati: prezentirati novost kupcem / prezentirati občinstvu moderno slovensko dramatiko / te pesmi prezentirajo avtorjev odnos do sveta / v filmu so se prezentirali sami mladi igralci 2. pozdraviti z orožjem: vojaki so prezentirali / prezentirati puške, s puškami prezentíran -a -o: kako bo umetnina prezentirana v tujini
  17.      prezgódaj  prisl. (ọ̑) preveč zgodaj: zeha se mi, najbrž sem prezgodaj vstal / v povedni rabi prezgodaj je, ljudje še spijo / sneg je letos prezgodaj zapadel; deset minut prezgodaj smo prišli / prezgodaj umrli slikar ki je umrl (razmeroma) mlad / v osmrtnicah mnogo prezgodaj nas je zapustila naša sodelavka ● ekspr. prezgodaj se je rodil, da bi to uresničil razmere, okoliščine še niso primerne; ekspr. prezgodaj si se veselil kar si pričakoval, se ni izpolnilo
  18.      prezgóden  -dna -o prid. (ọ̄) preveč zgoden: danes si prezgoden; prezgodni ste za gledališče / ekspr. prezgodni potniki so postajali po peronu potniki, ki so bili prezgodni / prezgodna smrt; prezgodno staranje; prezgodno upanje, veselje / prezgoden odhod vlaka; prezgodna plima
  19.      prezgódnica  -e ž (ọ̑) vet. telica, ki premlada teli: prezgodnica je zaostala v rasti
  20.      prezidènt  -ênta in -énta m ( é, ẹ́) predsednik: v Združenih državah Amerike so izvolili novega prezidenta; prezident Masaryk / zastar. prezident sodišča
  21.      prezídij  -a m (í) 1. knjiž., redko predsedstvo: prezidij znanstvene ustanove 2. v nekaterih socialističnih državah najvišji organ skupščine, ki predstavlja državo: voliti člane prezidija / Prezidij Vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze / do 1953 Prezidij Ljudske skupščine FLRJ
  22.      prezimítev  -tve ž () glagolnik od prezimiti: v tem času si rastlina nabira moči za prezimitev; pripraviti vrtnice za prezimitev / nasveti za prezimitev rastlin, živali
  23.      prezímljenje  -a s () glagolnik od prezimiti: pripraviti gomolje za prezimljenje / prezimljenje zelenjave
  24.      prezimovalíšče  -a s (í) kraj, prostor, kjer kdo prezimuje: poiskati si prezimovališče / gnezdišča in prezimovališča ptic selivk / na stopnišču so uredili prezimovališče za lončnice / ladje so plule proti svojim prezimovališčem
  25.      prezimovánje  -a s () glagolnik od prezimovati: pripraviti se za prezimovanje v gorah / najprimernejša temperatura za prezimovanje te vrste živali / uspešno prezimovanje rastlin

   30.878 30.903 30.928 30.953 30.978 31.003 31.028 31.053 31.078 31.103  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA