Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

za (30.978-31.002)


  1.      prevozíti  -vózim dov. (ȋ ọ́) 1. z vozilom, prevoznim sredstvom opraviti kako pot: progo je prevozil v nekaj minutah / prevoziti vso okolico; prevozil je že več tisoč kilometrov; pren. sonce je prevozilo že dolgo pot // z vozilom, prevoznim sredstvom spraviti z enega mesta na drugo; prepeljati: s taksijem prevozi vsak dan veliko potnikov / včasih so hodili v mesto peš, zdaj jih pa prevozi avtobus 2. vozeč priti mimo česa, skozi kaj: prevoziti križišče / žarg. prevozil je rdečo luč zapeljal skozi križišče, ko je bila na semaforju prižgana rdeča luč 3. vozeč prehiteti: prevozil je skoraj vse avtomobile pred seboj prevozèč -éča -e žel., v zvezi prevozeči vlak vlak, ki vozi mimo postaje brez postanka: blokovnik pričakuje prevozeči vlak prevóžen -a -o: prevoženi kilometri; prevožena pot; prevoženo križišče ♪
  2.      prevóznik  -a m (ọ̑) kdor se poklicno ukvarja s prevažanjem blaga ali ljudi: pohištvo mu je pripeljal prevoznik / to podjetje je zanesljiv prevoznik / konkurenca med železnicami, letalskimi in pomorskimi prevozniki delovnimi organizacijami, podjetji za prevoz blaga ali ljudi ♪
  3.      prevoznína  -e ž (ȋ) plačilo za prevoz: dati dvojno prevoznino; visoka prevoznina / plačati prevoznino ♪
  4.      prevózništvo  -a s (ọ̑) dejavnost prevoznikov: lotiti se prevozništva; s prevozništvom si je pridobil veliko premoženje // podjetje za prevoz potnikov ali blaga: pogoditi se s prevozništvom / avtobusno, rečno, železniško prevozništvo ♪
  5.      prevpíti  -vpíjem dov., prevpìl (í ȋ) v vpitju biti glasnejši kot drugi: zaman jo je skušal prevpiti / vpila je, da bi prevpila ropot motorja; pren., ekspr. te misli ni mogel prevpiti // ekspr. postati pomembnejši, močnejši od česa: skrb za otroka je kmalu prevpila vse drugo ♪
  6.      prevráčati  -am nedov. (ā ȃ) 1. spreminjati lego, položaj česa: po nerodnosti prevračati posodo; razgrajači so prevračali stebričke v parku; na travi sta se igrala in prevračala dva psička / burja prevrača avtomobile; ob močnem vetru so se čolni prevračali / avtomobil se je prevračal po strmini 2. spreminjati lego, položaj česa tako, da se premika okoli daljše osi ali v krogu; obračati: prevračati odojka na ražnju / bolnika morajo prevračati s hrbta na bok; stokajoč se prevrača po postelji 3. ekspr. spreminjati, predrugačevati: domišlja si, da prevrača svet / prevračati načrte, sklepe / prevračati resnico ● ekspr. ne prevračaj besed razumi, obravnavaj misli tako, kot so izrečene; prevračati kozolce delati obrate telesa okrog prečne osi naprej ali nazaj na podlagi; star. hropel je in prevračal oči obračal; rad je izpodnašal in prevračal sošolce z določenimi gibi povzročal, da so padali prevráčati se knjiž., navadno s prislovnim določilom izraža prehajanje v novo stanje, dogajanje, kot ga nakazuje določilo; obračati se: položaj se prevrača v našo korist / vreme se prevrača spreminja prevračáje star.: skakal je v vodo, prevračaje se v zraku prevračajóč -a -e: ljudje so bežali iz dvorane, prevračajoč klopi in stole ♪
  7.      prevràt  -áta m (ȁ á) 1. navadno s prilastkom hitra, velika, navadno nasilna sprememba, zlasti v družbenem ali političnem življenju: narediti prevrat; poskus prevrata; čas po prevratu / ob prevratu leta 1918 nastala jugoslovanska država / oblast je prevzel z državnim prevratom udarom / družbeni, politični, socialni, vojaški prevrat 2. nav. ekspr. hitra, velika sprememba na kakem področju človekovega delovanja: z uvedbo oljne tehnike je nastopil v slikarstvu prevrat; prevrat v mišljenju ● zastar. vse bi rad hitro naredil, ta prevrat ta lahkomiselni, vihravi človek ◊ šport. sklonjeno narejen premet ♪
  8.      prevráten  -tna -o prid. (ā) nanašajoč se na prevrat: prevratni čas / prevratni nazori; prevratne ideje, pesmi; preganjali so ga zaradi njegovega prevratnega delovanja / prevratni ljudje prevrátno prisl.: prevratno delovati, misliti; sam.: spremembo je doživljal kot nekaj prevratnega ♪
  9.      prevrátnik  -a m (ȃ) kdor si prizadeva za prevrat: pri njem so se zbirali prevratniki; preganjati prevratnike; nazori prevratnikov / ekspr. iskalci in prevratniki v umetnosti ♪
  10.      prevréči  -vŕžem dov., prevŕzi prevŕzite in prevrzíte; prevŕgel prevŕgla (ẹ́ ȓ) 1. spremeniti lego, položaj česa; prevrniti: vihar je prevrgel kozolec; prevrgla je stol; konj se je splašil in prevrgel voz // z določenimi gibi povzročiti, da kdo pade: sunil ga je in ga prevrgel v sneg / udarec jo je prevrgel 2. spremeniti lego, položaj česa tako, da se premakne okoli daljše osi ali v krogu; obrniti: ponesrečenca so prevrgli na hrbet; prevrgel se je na postelji 3. ekspr. nahitro spremeniti, predrugačiti: domišlja si, da bo prevrgel svet / njegova smrt je popolnoma prevrgla njeno življenje / prevreči prepričanje; nenadoma je prevrgel svoj sklep 4. redko hitro, sunkovito spraviti kaj z enega mesta na drugo; premetati: vojaki so jim vse prevrgli / pri preiskavi so prevrgli vse stanovanje prizadevno preiskali, pregledali // narediti, da postane kdo drug deležen česa; preložiti: prevreči dolžnosti, skrbi na druge ● star. nemudoma sta prevrgla jezik začela govoriti v drugem jeziku; knjiž. prevreči pogovor drugam zasukati prevréči se knjiž., v zvezi z v spremeniti se, zlasti v kaj slabšega; sprevreči se: žalost se je prevrgla v bolezen; smeh se je prevrgel v jok; veter se prevrže v vihar ● publ. četa se je prevrgla v sosednjo vas premaknila, premestila; knjiž. veter se je prevrgel obrnil; star. vreme se bo prevrglo spremenilo prevŕžen -a -o: drugam prevržene skrbi ∙ star. zadišalo je po mokri prevrženi zemlji preorani ♪
  11.      prevrélka  -e ž (ẹ̑) vrtn. tekočina za zalivanje rastlin, nastala z naravnim vrenjem živalskih iztrebkov v vodi: prevrelka iz kurjakov ♪
  12.      prevréti  -vrèm dov. (ẹ́ ȅ) narediti, da kaj krajši čas vre: kis pred uporabo prevremo / nepreh. mleko naj dobro prevre // ponovno zavreti: tako jed je treba prevreti, ne samo pogreti ◊ agr. mošt je prevrel spreminjanje organskih snovi v njem z delovanjem encimov je končano prevrét -a -o: zaliti vložene kumarice s prevretim kisom; prevret mošt ♪
  13.      prevrníti  in prevŕniti -em dov. (ȋ ŕ) 1. spremeniti lego, položaj česa: prevrniti stol; z nogo je prevrnil zaboj / vihar je prevrnil drevo podrl / po nesreči prevrniti stojalo; klop se je prevrnila; tovornjak se je prevrnil / ekspr. fant se je z vso silo prevrnil vznak padel / prevrniti se s čolnom // z določenimi gibi povzročiti, da kdo pade: podstavil mu je nogo in ga prevrnil; sunil ga je in prevrnil v sneg / udarec ga je prevrnil po vozu 2. spremeniti lego, položaj česa tako, da se premakne okoli daljše osi ali v krogu; obrniti: štirje so pograbili svinjo za noge in jo prevrnili na hrbet; prevrnil se je na drugo stran in spal naprej 3. ekspr. nahitro spremeniti, predrugačiti: prevrniti družbeni red; domišlja si, da bo prevrnil svet / ta dogodek mu je prevrnil vse življenje ● ekspr. njega ne prevrne vsaka sapica je trden, zdrav; ekspr. vse kote so prevrnili, pa knjige niso našli povsod so pogledali, vse so preiskali; star. vino je izpil in kozarec prevrnil na mizo poveznil; prevrniti kozolec narediti obrat telesa okrog prečne osi naprej ali nazaj na podlagi; ekspr. celo stanovanje je prevrnila na glavo popolnoma spremenila, predrugačila; vse je razmetala, spravila v nered; redko pognojiti in prevrniti zemljo z oranjem obrniti; star. januar se je že prevrnil čez polovico minila je prva polovica januarja; star. bojim se, da se bo vreme prevrnilo spremenilo prevŕnjen -a -o: po tleh ležijo prevrnjeni stoli; prevrnjen voz; prevrnjen zaboj ♪
  14.      prevròč  tudi prevróč -óča -e prid. (ȍ ọ́; ọ̄ ọ́) preveč vroč: prevroča jed / prevroče poletje / ekspr. pogovor je postal prevroč ∙ ekspr. biti prevroče krvi pretirano se vdajati čustvom, nagonom; ekspr. v mestu so mu postala tla prevroča je postalo zanj prenevarno prevróče prisl.: prevroče je ugovarjal, da bi mu verjeli / v povedni rabi: v tem plašču mi je prevroče; v sobi je prevroče ♪
  15.      prevrtáč  -a m (á) zool. golob, ki se v letu prevrača: gojiti prevrtače / golob prevrtač je začel krožiti in se prevračati ♪
  16.      prevŕtati  -am dov. (r̄) 1. z vrtanjem narediti luknjo, odprtino: prevrtati desko / prevrtali so hrib za predor / črv je prevrtal mizo 2. ekspr. prebosti, preluknjati: prevrtali so mu gume na kolesu; pren. strel je prevrtal nočno tišino ● ekspr. vojaki so vse prevrtali in preobrnili prizadevno, natančno preiskali; ekspr. krogle so mu prevrtale telo prestrelile; ekspr. prevrtati koga z očmi, s pogledom strogo, pozorno ga pogledati prevŕtati se vrtajoč priti skozi kaj: žival se ni mogla prevrtati na površje prevŕtan -a -o: prevrtan klobuk; pod je že na več mestih prevrtan; prevrtane gume ♪
  17.      prevrtéti  -ím dov. (ẹ́ í) z vrtenjem narediti, da pride kaj drugam, na drugo mesto: prevrteti magnetofonski trak / prevrteti kaseto / ekspr. v zadnjih letih je prevrtel veliko filmov posnel je veliko filmov, veliko je fotografiral ♪
  18.      prevzèm  -éma m (ȅ ẹ́) glagolnik od prevzeti: ob prevzemu blaga so ugotovili več pomanjkljivosti / prevzem tujih besed / zapisnik o prevzemu in predaji predsedniške funkcije / prevzem oblasti, poveljstva / prevzem odgovornosti ◊ teh. tehnični prevzem strokovni ogled opravljenega dela, zlasti v gradbeništvu, pri katerem se ugotavlja skladnost izvedbe z odobrenim načrtom ♪
  19.      prevzémati  -am nedov. (ẹ̑) 1. začenjati imeti, kar je komu namenjeno: v skladišču prevzema blago; prevzemati les; pokojnino prevzema tudi za soseda // začenjati imeti, kar ima tudi kdo drug: prevzemati besede iz drugih jezikov; počasi so prevzemali njihove navade; iz občudovanja prevzema tudi slog njegovega pisanja 2. opravljati uradni postopek ob začetku opravljanja kake funkcije: danes prevzema tajniške posle // začenjati opravljati kako funkcijo, dejavnost: prevzemati delo, popravila; rad prevzema funkcije; polagoma sam prevzema vodstvo / rad prevzema komične vloge 3. z dajalnikom povzročati, da kdo česa ne dobi, nima več: novi hotel jim prevzema goste 4. vzbujati močen čustveni odziv, zlasti a) sočutje, žalost: jok žensk in otrok ga je prevzemal; njen obup ga prevzema b) občudovanje: sončni zahod je vse prevzemal c) vnemo: znanstveno delo ga zelo prevzema 5. biti, obstajati kje v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: groza in strah sta jo prevzemala tiste ure; vsa leta ga je prevzemalo sovraštvo / take misli so ga prevzemale, kadar je bil sam // z oslabljenim pomenom izraža nastopanje stanja, kot ga določa samostalnik: začel ga je prevzemati dvom; polagoma ga prevzema utrujenost ● ekspr. prevzemam krivdo, odgovornost pripravljen sem sprejeti (vse) posledice svoje ali tuje krivde; prevzemati (plesalke) med plesom prositi za ples plesalke, ki že s kom plešejo prevzémati se postajati prevzeten, ošaben: zaradi uspehov se je začel prevzemati prevzemajóč -a -e: prevzemajoč material, se je ponesrečil; ideje, prevzemajoče mladino ♪
  20.      prevzémen  -mna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na prevzem: prevzemno mesto / prevzemna cena blaga; prevzemna kontrola, listina, pogodba ♦ ekon. prevzemna bilanca bilanca, sestavljena ob združitvi dveh podjetij; jur. prevzemno načelo načelo, po katerem prevzame kupec ob nakupu tudi vse obveznosti in terjatve, s katerimi je nepremičnina obremenjena v zemljiški knjigi ♪
  21.      prevzémnik  -a m (ẹ̑) kdor kaj prevzame: za prevzemnika kmetije je bil določen najmlajši sin ♦ jur. prevzemnik (terjatve) oseba, na katero preide odstopljena terjatev ♪
  22.      prevzéten  -tna -o prid., prevzétnejši (ẹ́ ẹ̄) ki ima pretirano dobro mnenje o sebi in kaže navadno prezir, zaničevanje do drugih: prevzeten in neprijazen fant; biti, postati prevzeten / prevzetno govorjenje, vedenje / ekspr. prevzetna misel drzna, nenavadna prevzétno prisl.: prevzetno se držati, govoriti ♪
  23.      prevzéti  -vzámem dov., prevzêmi prevzemíte; prevzél; nam. prevzét in prevzèt (ẹ́ á) 1. začeti imeti, kar je komu namenjeno: prevzeti blago, material; prevzeti pismo za soseda; zaboj je prevzel v skladišču / ladja prevzame tovor // začeti imeti, kar ima tudi kdo drug: prevzeti besedo iz tujega jezika; priseljenci so kmalu prevzeli njihov jezik in kulturo; prevzeti mišljenje, navade koga // začeti skrbeti za koga: po hčerini smrti je otroke prevzela njena mati; ponesrečenca je po prevozu v bolnico prevzel zdravnik / pritekel je služabnik in prevzel konja 2. opraviti uradni postopek ob začetku opravljanja kake funkcije: bili smo navzoči, ko je prevzel posle // začeti opravljati kako funkcijo, dejavnost: kdo bo prevzel to delo; prevzeti dolžnosti, gospodinjstvo, naloge; prevzel je novo funkcijo; prevzeti obveznosti po kom, za kom; prevzeti stražo / prevzeti pokroviteljstvo nad kongresom; prevzeti vlogo Jermana / prevzeti delavnico po očetu; prevzeti grunt postati njegov gospodar 3. z dajalnikom povzročiti, da kdo česa ne dobi, nima več: prijateljica ji je prevzela fanta 4. vzbuditi močen čustveni odziv, zlasti a) sočutje, žalost: sinova bolečina jo je prevzela; njen jok ga je prevzel; brezoseb. zelo ga je prevzelo, ko je izvedel za nesrečo b) občudovanje: ta igra gledalce prevzame; njena ljubkost ga je prevzela; skalnati vrhovi so jih prevzeli c) vnemo: raziskovalno delo ga je prevzelo, da ni mislil na nič drugega // zelo vplivati na počutje: vino jih je prevzelo; oster zrak ga je prevzel 5. z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: dvom, groza, strah, žalost prevzame koga; nenadoma ga je prevzelo kesanje; prevzela jih je omotica postali so omotični ● ekspr. dekle ga je vsega prevzelo začutil je veliko ljubezensko naklonjenost do nje; nar. ta dišava v jedi vse prevzame ima močnejši okus, vonj kot druge dišave v njej; ekspr. dozdaj mu nobena ženska ni prevzela srca nobene ženske ni ljubil; knjiž. zdaj je prevzel besedo oče začel govoriti za kom; ekspr. prevzeti krivdo, odgovornost biti pripravljen sprejeti (vse) posledice svoje ali tuje krivde; publ. oblast je prevzela vojska v državi je nastopila vojaška vlada; publ. za atentat je prevzela odgovornost neka teroristična organizacija izjavila je, da je organizirala, izvedla atentat; prevzeti (plesalko) med plesom prositi za ples plesalko, ki že s kom pleše; publ. na igrišču so zdaj prevzeli pobudo gostje so postali uspešnejši; ko je učitelj zbolel, je kolegica prevzela pouk začela poučevati razred, postala razredničarka ◊ igr. prevzeti soigralcu vzetek; šport. prevzeti štafetno palico sprejeti jo na določenem mestu od prejšnjega udeleženca štafete prevzéti se postati prevzeten, ošaben: preveč so jo hvalili, pa se je prevzela; bil je najboljši dijak, vendar se ni prevzel; slaven človek se rad prevzame prevzét -a -o: iz drugih jezikov prevzete besede; prevzete dolžnosti, funkcije; biti prevzet od dela, novih idej; prevzet od strahu ♪
  24.      prevzetíja  -e ž (ȋ) star. prevzetnost: njegovo prevzetijo mu zamerijo / to je naredil iz prevzetije ∙ star. tista prevzetija bo zdaj naš sosed tisti prevzetnež ♪
  25.      prevzétje  -a s (ẹ̑) 1. redko prevzem: prevzetje blaga, materiala / prevzetje tujih besed / prevzetje oblasti 2. zastar. prevzetost: notranje prevzetje / v prevzetju je na široko odprla oči ● zastar. zaradi svojega prevzetja med sošolci ni bil priljubljen prevzetnosti ♪

   30.853 30.878 30.903 30.928 30.953 30.978 31.003 31.028 31.053 31.078  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA