Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

za (30.228-30.252)


  1.      preména  -e ž (ẹ̑) knjiž. 1. menjava, zamenjava: premena železnih plošč / ni več dolgo do premene straže 2. sprememba: biti izpostavljen premenam; nenadna premena čustva / družbene, socialne premene ● zastar. naša premena dela drugi teden dopoldne izmena; zastar. drugo dejanje drame ima deset premen prizorov; knjiž., redko ta baladni motiv je znan v raznih premenah variantah, inačicah ◊ gozd. premena gozda postopna umetna menjava, nadomestitev gozda določene vrste z drugim; lingv. premena pojav, da se v besedi kak glas zamenja z drugim, drugačnim glasom ♪
  2.      premeníti  -ím dov., premêni tudi preméni; preménil (ȋ í) star. 1. menjati, zamenjati: premeniti kruh za tobak / premeniti rožam vodo / premeniti perilo preobleči se / straža se premeni na dve uri / premeniti službo 2. spremeniti: premeniti pravila / premeniti vodo v paro / premeniti se iz skopuha v razsipneža premenjèn -êna -o: zadnje dni je popolnoma premenjen; premenjeno okolje ♪
  3.      preménjati  tudi premenjáti -am, in preménjati -am dov. (ẹ́ á ẹ́; ẹ́) 1. dati, postaviti kaj na mesto, kjer je bilo prej drugo iste vrste: premenjati ključavnico; premenjati rožam vodo / premenjati seme uporabiti za setev seme druge, drugačne sorte / premenjati na steni viseči sliki // napraviti, da kdo drug dobi, prevzame opravilo, mesto kake osebe: kar med plesom je premenjala plesalca / nekdaj na preprežni postaji premenjati konje 2. z oslabljenim pomenom izraža, da preide osebek s prvotnega, prejšnjega mesta, položaja na drugega: večkrat je premenjal bivališče / premenjal je že pet služb / ker ni bil zadovoljen s postrežbo, je premenjal gostilno 3. redko spremeniti: ladja je premenjala smer; od tedaj se je marsikaj premenjalo 4. zastar. dati komu kaj za kaj drugega, drugačnega; menjati: premenjati kože za sol / denar je moral že drugič premenjati ● redko premenjal sem že več avtomobilov, pa se mi zdi ta najboljši imel sem; redko zapri okno, zrak v sobi se je že premenjal soba se je že prezračila ♪
  4.      premenjáva  -e ž (ȃ) star. menjava, zamenjava: premenjava zaves / to je povzročilo velike družbene premenjave spremembe ♪
  5.      premenjávati  -am nedov. (ȃ) redko menjavati, zamenjavati: premenjavati obkladke / premenjavati delavce / pogosto premenjavati skrivališče / premenjavati kovček iz roke v roko predevati ♪
  6.      premenjeváti  -újem nedov. (á ȗ) redko menjavati, zamenjavati: premenjevati zavese / premenjevati delavce; nosači so se premenjevali na pol ure / premenjevati službe ♦ lingv. menjavati v besedi kak glas z drugim, drugačnim glasom ♪
  7.      premérka  -e ž (ẹ̑) gozd. orodje za merjenje debeline lesa ♪
  8.      premestítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od premestiti: prositi za premestitev; premestitev iz vasi v mesto; odločba o premestitvi na drugo delovno mesto ♦ voj. premestitev vojaka ♪
  9.      premeščênje  in preméščenje -a s (é; ẹ̑) star. premestitev: prosil je za premeščenje ♪
  10.      premèt  -éta m (ȅ ẹ́) 1. šport. obrat telesa okrog prečne osi po odrivu: narediti premet; premet in preval / premet naprej, nazaj; premet vstran bočna zakotalitev telesa po iztegnjenih in nekoliko razmaknjenih rokah in nogah 2. lingv. zamenjava mesta glasov v besedi: poglavje o premetu / premet jezičnikov ♪
  11.      premetáti  -méčem dov., premêči premečíte; premêtal (á ẹ́) z metanjem spraviti kaj drugam, na drugo mesto: premetati pesek, zemljo, žito; premetati z lopato; kompost večkrat premečemo // nav. ekspr. hitro, sunkovito spraviti kaj z enega mesta na drugo: premetati knjige, perilo / premetali so mu vse stanovanje, da bi našli orožje prizadevno preiskali, pregledali premetán -a -o: premetane knjige; v hiši je bilo vse premetano ♪
  12.      premetávanje  -a s (ȃ) glagolnik od premetavati: premetavanje peska, premoga; premetavanje zabojev / s premetavanjem stavkov spremeniti smisel članka / moti ga premetavanje ljudi po posteljah ♪
  13.      premetávati  -am nedov. (ȃ) 1. z metanjem spravljati kaj drugam, na drugo mesto: premetavati gramoz, pesek; premetavati z lopato / premetavati kovance v žepu // nav. ekspr. hitro, sunkovito spravljati kaj z enega mesta na drugo: premetavati knjige, perilo; premetavati po omari / premetavati grižljaj po ustih / vsak dan so mu premetavali hišo, da bi odkrili ilegalno literaturo prizadevno preiskovali, pregledovali 2. navadno s prislovnim določilom s silo povzročati, da kaj hitro, sunkovito spreminja položaj v prostoru: valovi so premetavali čoln sem ter tja; vihar je premetaval ladjo, kot bi bila iz papirja; brezoseb. premetavalo jih je po vozu; premetava se od bolečin in stoka; premetavati se po postelji; premetava se kot riba na suhem, v mreži; pren. čustva so ga premetavala iz skrajnosti v skrajnost; življenje ga neusmiljeno premetava ● pog. vse popoldne sta premetavala karte kvartala; star. nemirno je premetaval liste v albumu obračal; ekspr. to misel je dolgo premetaval (po glavi) dolgo je premišljal o tem; ekspr. premetavali so se po blatnem kolovozu proti vasi peljali so se ♪
  14.      premetèn  -êna -o prid. (ȅ é) ki zna z iznajdljivostjo, premišljenostjo presenetiti, prevarati: on je najbolj premeten med vsemi; premetena trgovka / znebila se ga je na prav premeten način // ki vsebuje, izraža tako iznajdljivost, premišljenost: premeten pogled / premeten odgovor premetêno prisl.: premeteno gledati, ravnati ♪
  15.      premiánt  -a m (ā á) zastar. nagrajenec: čeprav je zaslužil prvo mesto, je bil vedno drugi premiant ♪
  16.      premíčen  -čna -o prid. (ȋ) ki se da premakniti, premikati: premični deli česa / prostor pregraditi s premičnimi stenami; premična streha avtomobila // ki se lahko premika, hodi: premični bolniki ◊ čeb. premično satovje satovje, pri katerem je sate mogoče poljubno premeščati; film. premična kamera kamera s stojalom, ki ji omogoča premikanje med snemanjem; gled. premični oder oder, pri katerem se tla lahko premaknejo v stran ali nazaj; lingv. premični naglas naglas, ki ni vezan na stalno mesto v besedi; teh. premični žerjav žerjav, ki se premika z lastnim pogonom; premične stopnice stopnice, ki delujejo na principu tekočega traku; tisk. stavni stroj s premičnimi črkami stavni stroj, pri katerem se vsaka posamezna črka uliva sproti ♪
  17.      premičnína  -e ž (ȋ) nav. mn. stvar, ki po svoji naravi lahko spremeni mesto, položaj: popis premičnin; premičnine in nepremičnine ♦ jur. izvršba na premičnine, premičninah ♪
  18.      premiêrka  -e [-mie- in -mje-] ž (ȇ) ženska oblika od premier: državniški obisk premierke ♪
  19.      premiírati  -am dov. in nedov. (ȋ) ekon. dati denarno pomoč proizvajalcem, zlasti kmetijskim, za pospeševanje proizvodnje v obliki dodatka k ceni pri prodaji: premiirati odkup pridelkov premiíran -a -o: premiirana plemenska živina ♪
  20.      prémija  -e ž (ẹ́) 1. nagrada, plačilo: dati premijo za prihranek pri gorivu; deliti premije; izplačati nogometašem premije / žival je na razstavi dobila premijo 2. navadno v zvezi zavarovalna premija denarni znesek, ki ga je treba plačati zavarovalnici za določeno vrsto zavarovanja: plačevati visoke zavarovalne premije 3. dobitek za srečko z izžrebano šestmestno številko: zadeti premijo na loteriji / glavna premija z najvišjim dobitkom 4. ekon. denarna pomoč proizvajalcem, zlasti kmetijskim, za pospeševanje proizvodnje v obliki dodatka k ceni pri prodaji: izplačevati premije; podjetjem so odobrili premijo; premije za mleko / izvozna premija premija države izvozniku za pospeševanje izvoza ♪
  21.      premík  -a m (ȋ) glagolnik od premakniti: a) pri premiku se je mizi zlomila noga; potresni premiki / premik čet b) premiki luči c) premik glave, noge / od strani je opazovala vsak njegov premik gib č) njegov nastop pomeni za vse določen premik; družbeni, gospodarski, idejni, kulturni, sociološki premiki; ugotoviti velik premik v odnosu do ljudske poezije / pri cenah predvidevajo nadaljnje premike zvišanja ● s tem stoletjem se približujemo koncu premikov ljudstev naseljevanj, priseljevanj ◊ elektr. fazni premik prehitevanje ali zaostajanje ene električne veličine glede na drugo iste vrste; lingv. premik naglasa na drug zlog ♪
  22.      premikáč  -a m (á) delavec, ki razstavlja vlake iz ene smeri in jih sestavlja v vlake za druge smeri: kretničar, zavirač in premikač ♪
  23.      premikálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na premikanje: dvigalne in premikalne naprave 2. žel. nanašajoč se na razstavljanje vlakov iz ene smeri in sestavljanje v vlake za druge smeri: premikalna vožnja / premikalna lokomotiva; premikalna postaja; premikalno osebje ♪
  24.      premikálka  -e ž (ȃ) žel. premikalna lokomotiva: zavirati s premikalko ♪
  25.      premikálo  -a s (á) priprava za premikanje: premikalo se je zlomilo ♪

   30.103 30.128 30.153 30.178 30.203 30.228 30.253 30.278 30.303 30.328  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA