Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

za (29.678-29.702)


  1.      prečesáti  -čéšem dov., prečêši prečešíte; prečêsal (á ẹ́) 1. temeljito, v vse smeri počesati: lase je treba večkrat prečesati; s prsti si je prečesal kodre 2. redko spremeniti pričesko: prečesati otroka; če gre zvečer v gledališče, se prečeše 3. žarg. sistematično, temeljito pregledati z vojaštvom: prečesati gozd, teren; sovražniki so v strelskih vrstah prečesali vso Notranjsko; podolgem in počez prečesati okolico // ekspr. pregledati, preiskati: vso vas so prečesali, pa ga niso našli / prečesati morsko dno ● ekspr. našel ga bom, pa če bi moral prečesati ves ocean prepluti; žarg. rokopis bo treba še prečesati pregledati, popraviti ♪
  2.      prečésto  prisl. (ẹ̑) knjiž. prepogosto: prečesto zahaja v kavarno / taka je le prečesto usoda pisateljev ♪
  3.      prečístiti  -im dov. (í ȋ) 1. temeljito očistiti: enkrat na mesec mu je prečistila vso hišo // odstraniti primesi: prečistiti olje, vodo / prečistiti zrak 2. knjiž. povzročiti, da postane kaj popolnoma jasno, izoblikovano: prečistiti besedilo, naziranje, pojme; predstavo bo treba še stilno prečistiti; njegove risbe so se z leti prečistile 3. knjiž. povzročiti popolno moralno sprostitev zaradi obvladanja negativnih nagnjenj, čustev: trpljenje ga je prečistilo; notranje se prečistiti ◊ voj. prečistiti teren uničiti ostanke nasprotnikovih enot prečíščen -a -o: v trpljenju prečiščen človek; prečiščeni pojmi; prečiščeno seme ♦ jur. prečiščeno besedilo zakona dokončna oblika prej večkrat spremenjenega ali dopolnjenega besedila zakona ♪
  4.      prečíščenost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost prečiščenega: prečiščenost zraka zaradi vetra / knjiž.: stilna prečiščenost skladbe; prečiščenost pesniškega izraza ♪
  5.      prečiščeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. odstranjevati primesi: prečiščevati porabljeno vodo, zrak 2. knjiž. povzročati, da postane kaj popolnoma jasno, izoblikovano: prečiščevati načela, pojme 3. knjiž. povzročati popolno moralno sprostitev zaradi obvladanja negativnih nagnjenj, čustev: trpljenje ga prečiščuje ♪
  6.      prečítati  -am dov. (ȋ) 1. z branjem priti do konca besedila; prebrati: ko je knjigo prečital, jo je posodil prijatelju 2. razpoznati znak, znake za glas, glasove in jih povezati v besedo: tako nečitljivo pisavo ima, da je ni mogoče prečitati // dojeti vsebino besedila: prečitati pesem ♪
  7.      préčka 1 -e ž (ẹ̑) 1. prečno nameščen element, zlasti letev, drog, kot del različnih priprav: obesiti zavese na prečko; medeninasta prečka; prečke križa; prečke pri lestvi; nogo je oprl na prečko pri stolu; prečke v ograji 2. obrt. podolgovato oblikovan kos lesa, ki veže pesto s platiščem: kolesne prečke; les za prečke / knjiž. prečke motornega kolesa špice ◊ agr. kratek drog pri vozu, plugu, na katerega se pripneta vprežni vrvi; navt. sprednje pomožno jadro, navadno trikotne oblike; šport. prečni tram, drog, ki povezuje vratnici pri golu ♪
  8.      préčkati  -am nedov. in dov. (ẹ̑) 1. prehajati, iti na drugo stran ali od enega konca do drugega, gibajoč se, premikajoč se navadno v prečni smeri: neprevidno je prečkal cesto; prečkati železniško progo; prečkati reko / prečkati dvorišče; prečkati pobočje; prečkati sobo, trg 2. biti speljan, voditi navadno pravokotno čez kaj podolgovatega: pobočje prečka ozka steza; cesta prečka železniško progo / telo živali prečkajo temnejše proge // nav. ekspr. biti speljan, voditi čez kaj sploh: pokrajino prečka mnogo daljnovodov ◊ navt. z obračanjem jadrnice s premcem proti vetru narediti, da se veter upre v jadro z druge strani ♪
  9.      préčnica  -e ž (ẹ̑) 1. prečno nameščen element, zlasti letev, deska, kot del različnih priprav: na dva kola je pribil prečnico; napeti platno med dve prečnici; prečnici križa 2. prečna os, črta: izmeriti prečnico; prečnica in podolžnica // kar poteka prečno čez kaj: plezali smo po prečnici čez skalovje / križišče glavne ulice s prečnico prečno ulico; knjiž. zavil je po prečnici čez travnik bližnjici ◊ geom. črta, ki seka sistem črt ♪
  10.      préčnik  -a m (ẹ̑) prečno nameščen element, zlasti tram, drog: splav je povezal s prečniki; prečniki kozolca; prečnik pri podboju / z glavo je zadel ob prečnik v stropu ◊ grad. pomožni nosilni element pri mostni ali krovni konstrukciji, pravokoten na glavno os; mont. hodnik, ki poteka prečno na smer glavnega hodnika ♪
  11.      préčnjak  tudi prečnják -a m (ẹ̑; á) star. prečnik: prečnjaki in podolžniki / z glavo je zadel ob prečnjak v stropu ♪
  12.      prečrkovánje  -a s (ȃ) lingv. zapis črk določene pisave s črkami druge pisave: prečrkovanje japonskih imen ♪
  13.      prečrkováti 1 -újem dov. (á ȗ) prebrati od črke do črke: s težavo prečrkuje pismo ♪
  14.      prečrkováti 2 -újem dov. in nedov. (á ȗ) lingv. zapisati črke določene pisave s črkami druge pisave: prečrkovati iz cirilice v latinico ♪
  15.      prečŕn  -a -o stil. -ó prid. (ŕ) 1. preveč črn: prečrno ozadje na sliki / ekspr. zanje ni noben zločin prečrn ∙ prikazati ljudi s prečrnimi barvami preveč negativno 2. ekspr. zelo črn: ženska s prečrnimi lasmi / prečrna noč, tema / kovati prečrne naklepe prečŕno prisl.: prečrno opisati položaj; prečrno soditi koga; prečrno pobarvani lasje ♪
  16.      prečŕtati  -am dov. (ŕ r̄) s črto, črtami čez kaj označiti za opustitev, izločitev: prečrtati nekatere besede, stavek; prečrtati in izbrisati // narediti črte po čem: otrok je list križem prečrtal / ekspr. meteor je prečrtal temno ozadje ● smrt mu je prečrtala načrte prekrižala; ekspr. prečrtaj, kar sem rekel ne upoštevaj, pozabi; knjiž. pesnik ni mogel prečrtati tradicionalnega sveta opustiti, izločiti prečŕtan -a -o: prečrtana beseda ♪
  17.      prečrtávati  -am nedov. (ȃ) s črto, črtami čez kaj označevati za opustitev, izločitev: bral je rokopis ter nervozno prečrtaval in podčrtaval ♪
  18.      prečúden  -dna -o prid. (ū ȗ) ekspr. zelo čuden: prečudni glasovi; prečudne skrivnosti, stvari / in glej, čudo prečudno, vrata so se nenadoma odprla / čudna, prečudna ženica / govoril je s prečudno iskrenostjo; obšla ga je prečudna žalost prečúdno prisl.: prečudno se je smehljal; prečudno se vesti ∙ pesn. prečudno lep, tih zelo ♪
  19.      prečuméti  -ím dov. (ẹ́ í) prečemeti: zimski dan je prečumel za pečjo / tedne je prečumel v sobi in bral prebil, preživel / bolnik noči ni prespal, ampak samo prečumel ♪
  20.      prečúti 2 -čújem dov., prečúl in prečùl (ú ȗ) raba peša preslišati: zaradi hrupa so prečuli bitje ure / veliko jih je moral prečuti od nje ♪
  21.      pred  predl. I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka préd- (ẹ̑) 1. za izražanje premikanja, usmerjenosti k sprednji strani česa, ne da bi nastal neposreden dotik, ali dosege takega položaja: položil je knjigo pred mater; stopiti predenj; čevlje postavi pred vrata / gledati predse / poklicati pred mikrofon / spremiti do pred hiše / preproga za pred posteljo // za izražanje okolja, družbe: poklicati pred sodnika; stopiti pred poslušalce / stopiti pred javnost 2. za izražanje prednosti pri razvrščanju, vrednotenju: treba je postaviti koristno pred prijetno; naš tekmovalec se je uvrstil pred evropskega prvaka / publ. na tabeli je prišla Olimpija pred Dinamo II. z orodnikom 1. za izražanje položaja na sprednji strani česa, ne da bi obstajal neposreden dotik: čakati pred gledališčem; pes teče pred lovcem; na mizi pred njim leži knjiga; stati pred ogledalom; sedel je tri vrste pred sošolcem // za izražanje okolja, družbe: tekma je bila pred stotisoč gledalci; rad se je bahal pred tovariši; pred tujci se vedi spodobno; ekspr. tu pred menoj se je razjokala / govor pred skupščino // za izražanje pristojnosti, veljavnosti: izjaviti pred pričami; pred zakonom smo vsi enaki / ekspr. odgovornost pred ljudstvom, zgodovino 2. za izražanje prednosti pri razvrščanju, vrednotenju: na cilj je pritekel petdeset metrov pred drugimi; uvrstil se je na tretje mesto pred svetovnim prvakom; publ. zmagala je Argentina pred Nizozemsko in Avstrijo / pred vsem drugim je treba skrbeti za čisto okolje // za izražanje prehitevanja, večje uspešnosti: v kmetijstvu je ta dežela pred drugimi; v industrijski proizvodnji je Amerika pred Evropo 3. za izražanje časa, trenutka, do katerega dejanje sega ali se uresniči: pred dvema letoma ne bo narejeno; pred poldnevom bom doma; vstaja pred šesto uro / pet minut pred osmo / jemati zdravila pred jedjo; odstopiti pred koncem tekmovanja; uro pred začetkom predstave / v zvezi do pred, od pred se rabi rodilnik poznava se od pred vojne / otroci pred petim letom starosti; večer pred praznikom / pri štetju let leta petinštirideset pred našim štetjem / neprav. pred in po uporabi pred uporabo in po njej // za izražanje časa, ki je minil med preteklim dogodkom in časom poročanja: Župančič se je rodil pred sto leti; pred petimi minutami sem ga srečal / ravno pred pol ure je odšel / do pred tremi dnevi se še ni vedelo; predpis je veljal do pred kratkim / zdaj je obrtnik, pred tem pa je bil trgovec predtem // za izražanje (časovnega) zaporedja: na to misel je prišel dosti pred drugimi; v šoli je bil leto pred menoj / Rakek je pred Postojno 4. za izražanje prihodnjega, pričakovanega: pred nami je svoboda / ekspr.: ne obupuj, vse življenje imaš pred seboj; lepa prihodnost je pred teboj // publ. za izražanje, da kaj mora biti opravljeno, storjeno: pred odborom je nehvaležna naloga usklajanja cen / vlada je pred pomembno odločitvijo / postaviti koga pred težko izbiro / smo pred uganko 5. za izražanje vira, izvora čustvovanja: trepetati pred nesrečo / groza me je pred teboj / čutiti, imeti spoštovanje pred kom spoštovati koga 6. za izražanje česa negativnega, čemur se je treba izogibati, česar delovanje, vpliv je treba preprečiti, odvrniti: tu smo varni pred dežjem; zavarovati pred mrazom / bežati pred sovražniki / braniti pred napadalci; skrivati pred radovednimi ljudmi; imeti mir pred vsiljivci / posvariti pred hinavcem; pren. beg pred resničnostjo // za izražanje vzroka, zaradi katerega nastopi konec delovanja, prizadevanja: kapitulirati pred močnejšim sovražnikom / ekspr. kapitulacija pred napori ● star. peljati dekle pred oltar poročiti se z njo; ekspr. okupatorji so veliko ljudi poslali pred puške obsodili na smrt z ustrelitvijo; trgali so pred časom, zato je grozdje kislo predčasno; pred leti je tu stala hiša včasih, nekdaj; pred ljudmi me ne tika v javnosti, v družbi; ekspr. trgovino imajo pred nosom zelo blizu (stanovanja); ekspr. vlak ji je pred nosom ušel ko je bila že zelo blizu; ekspr. vrata mu je pred nosom zaprla očitno je pokazala, da ga ne želi sprejeti; ekspr. pred očmi se mi megli zaradi slabosti, bolezni se mi zdi, da vidim pred očmi meglo; ekspr. zima je pred vrati bo kmalu nastopila ◊ šol. ukor pred izključitvijo zadnja kazen pred izključitvijo učenca; prim. predvsem ♪
  22.      pred...  ali prèd... predpona (ȅ) 1. v imenskih sestavljenkah in sestavljenih prislovih za izražanje a) lege, položaja pred čim: predalpski, preddverje, predleča, predmesten b) nastopanja, pojavljanja česa pred čim: predjesenski, predkongresen, predpoldne, predvčerajšnjim c) prednosti, večje pomembnosti: preddelavec, predtelovadec 2. v glagolskih sestavljenkah za izražanje a) usmerjenosti dejanja naprej: predkloniti, predročiti b) predhodnosti, vnaprejšnjosti dejanja: prednaročiti / predložiti, predpisati c) odnosa do dejanja, stanja, ki se bo zgodilo, nastopilo: predvidevati 3. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: predklon, predložitev, prednaročniški / predgretje ♪
  23.      predàh  -áha m (ȁ á) 1. kratka prekinitev govorjenja, petja zaradi umiritve dihanja: predah med govorjenjem / po kratkem predahu je pevec pel dalje 2. knjiž. navadno daljša prekinitev kake dejavnosti zaradi duševne ali telesne sprostitve; oddih: podaljšati, potrebovati predah / po predahu je spet lahko delal 3. knjiž. čas med koncem in ponovnim nastopom kakega dejanja, pojava; premor: po nekajletnem predahu je društvo spet začelo delovati / predah med zimsko in poletno sezono so porabili za obnovo hotela / v boju za dobrine so le vmesni predahi, nikoli pa ta boj ne zamre časovni presledki ● knjiž. delati, govoriti brez predaha neprenehoma ♪
  24.      predahníti  in predáhniti -em dov. (ȋ á) knjiž. 1. odpočiti se, oddahniti se: čas je že, da bi malo predahnil; za trenutek predahniti; rad bi se že predahnil 2. napolniti, prepojiti: pravljico je predahnil z veliko mero prisrčnosti / spomin na dom ga je vsega predahnil predahníti se in predáhniti se redko spremeniti se, sprevreči se: veselje se je v trenutku predahnilo v žalost predáhnjen -a -o: dan, predahnjen s svetlobo; njene besede so bile predahnjene z upanjem ♪
  25.      predája  -e ž (ȃ) 1. knjiž. izročitev: predaja blaga / predaja diplom / predaja podjetij v upravljanje delovnim kolektivom / predaja dolžnosti drugemu prepustitev 2. postopek ob prenehanju opravljanja kake funkcije: prisostvovati predaji; sestaviti zapisnik o prevzemu in predaji ∙ žarg., šol. predaja ključa tradicionalna prireditev, v kateri dijaki zadnjega letnika simbolično izročijo svoje mesto mlajšim 3. prenehanje bojevanja in prihod pod oblast nasprotnikov: predaja postojanke / publ.: obesiti belo zastavo v znamenje predaje vdaje; pogodba o brezpogojni predaji kapitulaciji / publ. reagirati na nasilje s predajo vdajo, umikom 4. (popolna) ljubezenska prepustitev partnerju: predaja moškemu ◊ šport. predaja štafetne palice; start in predaja predajno mesto ♪

   29.553 29.578 29.603 29.628 29.653 29.678 29.703 29.728 29.753 29.778  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA