Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

za (28.903-28.927)


  1.      postavljávec  -vca m (ȃ) kdor kaj postavlja: bil je postavljavec kulis v gledališču / iščejo postavljavca kegljev za dve uri dnevno / postavljavci novega naselja / postavljavci norm, rokov, zahtev; publ. postavljavci razstave prireditelji, pripravljavci ♪
  2.      postávnost 2 -i ž (á) star. zakonitost, legalnost: upoštevati postavnost; postavnost postopka ♪
  3.      postavodajálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) star. zakonodajalec: postavodajalci so prepovedali delovanje take organizacije ♪
  4.      póstelja  -e ž (ọ́) kos pohištva, namenjen in prirejen za ležanje, spanje: v sobi sta dve postelji; napraviti posteljo postlati, urediti; postlati posteljo; pog. preobleči posteljo zamenjati posteljno perilo; uleči se na posteljo, v posteljo; biti, ležati v postelji; otrok spi v svoji postelji; mehka, trda postelja; stranica, zglavje postelje / posteljo in omaro je naredil mizar posteljno ogrodje; lesena, železna postelja; nadstropne postelje / v počitniškem domu je še nekaj prostih postelj ležišč / hotelska cena za posteljo za prenočevanje, prenočišče / stali so okrog bolniške postelje; otroška postelja; poročna postelja postelja novoporočencev / francoska postelja navadno za dve osebi, nekoliko ožja od zakonske postelje; zakonska postelja za dve osebi; zložljiva postelja ∙ knjiž. otrok moči posteljo nehotno, bolezensko izpraznjuje mehur v spanju; pog. sredi noči so ga dvignili iz postelje zbudili, poklicali; pog., ekspr. le kdo me meče že navsezgodaj iz postelje kdo zahteva, povzroča, da moram vstati; pog. bali smo se, da ne bo več vstala iz postelje ozdravela; ekspr. bolezen ga je za nekaj tednov priklenila, prikovala na posteljo povzročila, da je moral ležati; pog. zvečer gre zgodaj v posteljo spat; evfem. šla je z njim v posteljo spolno je občevala z njim; pog., ekspr. cel dan preklada ude po postelji poležava, lenari; evfem. v postelji sta se dobro ujemala v spolnih odnosih; nar. žena je v (otroški) postelji je pred kratkim rodila; knjiž. dajati kaj na Prokrustovo posteljo s silo prilagajati določenim merilom, normam; ležati na smrtni postelji umirati ◊ jur. ločitev (od mize in postelje) v cerkvenem pravu pri kateri zakonca pretrgata zakonsko skupnost, ostaneta pa v zakonski zvezi ♪
  5.      pósteljen  -jna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na posteljo: posteljni vložek; posteljne noge; prednja, zadnja posteljna stranica; leseno, železno posteljno ogrodje / posteljno perilo rjuhe, prevleke za blazine in za odeje; posteljno pregrinjalo; knjiž. posteljna omarica, posoda nočna omarica, posoda / publ. bolnica nima dovolj posteljnega fonda postelj / evfem. v filmu je veliko posteljnih prizorov prizorov, ki prikazujejo spolno občevanje ◊ tekst. posteljna tkanina tkanina, ki se uporablja za izdelovanje posteljnega perila; zool. posteljna stenica zajedavec na človeku, ki se zadržuje v posteljnini, pohištvu, Cimex lectularius ♪
  6.      pósteljica  -e ž (ọ́) 1. manjšalnica od postelja: postlati posteljico; otrok je zlezel iz posteljice; položila jo je v posteljico / otroška, zložljiva posteljica 2. anat. organ, ki povezuje plod z materjo in mu omogoča razvoj: iztisniti posteljico; odstraniti priraščeno posteljico ◊ grad. plast peska, na katero se položi podzemni kabel, kanalizacijske cevi ♪
  7.      posteljíšče  -a s (í) zastar. posteljno ogrodje: klečeč ob postelji, se je s čelom naslonila na posteljišče; leseno posteljišče ♪
  8.      posteljnína  -e ž (ȋ) blazine, odeje in posteljno perilo: prezračiti posteljnino; omara, predal za posteljnino / bela posteljnina posteljno perilo ♪
  9.      posteljnják  -a m (á) posteljno ogrodje: lesen, železen posteljnjak; s komolci se je opiral na rob posteljnjaka // knjiž. pograd: v baraki so stali posteljnjaki tesno drug ob drugem / ranjenci so ležali po tleh na raztrganih posteljnjakih slamnjačah, žimnicah ♪
  10.      pôsten  -tna -o prid. (ó) nanašajoč se na post: začenja se postni čas / v petek so imeli postno kosilo / zdravnik mu je predpisal mlečne in postne dni / postna jed jed, ki se sme jesti tudi na postne dni ♪
  11.      posténje  -a s (ẹ̑) nar. prostor pod napuščem hiše: Stopil je na postenje in potem so njegovi koraki zamrli na dvorišču (M. Kranjec) ♪
  12.      póste restánte  [post restant in poste restante] prisl. (ọ̑-ȃ) ptt, označba na pošiljki pošiljko naslovnik osebno prevzame na naslovni pošti; poštno ležeče: pismo je dobil poste restante ♪
  13.      póst féstum  prisl. (ọ̑-ẹ̑) knjiž. izraža, da se kaj zgodi, opravi po določenem dejanju, po koncu: za razstavo izvedeti post festum / preudarimo sklep, da ne bo očitkov post festum kasneje, pozneje; na sprejem priti post festum prepozno ♪
  14.      postíljati  -am nedov. (í) pripravljati, urejati ležišče: vsako jutro postilja in pospravlja / postiljati posteljo / ekspr. nekatere ptice postiljajo gnezda s posušenim mahom ∙ knjiž., redko zmagovalcu so postiljali pot s cvetjem metali na pot cvetje; nar. pri bogati vdovi si postilja si prizadeva, da bi se poročil z njo ♪
  15.      postíti  póstim in -ím nedov. (ȋ ọ́, í) ekspr. omejevati uživanje hrane z določenim namenom: ker nobena kazen ni zalegla, so ga začeli postiti; lačen je, kot da bi se že teden dni postil // omejevati v čem sploh: danes ga postijo, mu niso dali ne vina ne cigaret postíti se rel. delno ali popolno omejevati se pri uživanju hrane v določenem času, zlasti mesa: vsak petek se posti ♪
  16.      póstklásičen  -čna -o prid. (ọ̑-á) nanašajoč se na čas po klasiki: ta latinski izraz je postklasičnega izvora ◊ filoz. postklasična buržoazna filozofija filozofske smeri ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja ♪
  17.      postláti  -stéljem dov., postêlji posteljíte (á ẹ́) pripraviti, urediti ležišče: zjutraj postelje in pomete; otroku je v vozičku mehko postlala; postlal si je na klopi; sam si zna postlati / postlati posteljo / otrok že sam postelje zna postlati / ekspr. raca postelje gnezdo s puhom ∙ ekspr. dobro, slabo so si postlali so, živijo v dobrih, slabih gmotnih razmerah; kakor si si postlal, tako boš ležal tvoje (dobro, slabo) življenje bo posledica tvojih prejšnjih odločitev postlán -a -o: lepo postlana postelja; gnezdo je bilo postlano s suho travo in dlako ∙ ekspr. v mladosti mu ni bilo z rožicami, mehko postlano živel je v pomanjkanju; imel je velike skrbi, težave ♪
  18.      postòj  -ôja m (ȍ ó) zastar. postanek1: hoditi brez postoja ∙ zastar. bolečina je odnehala za kratek postoj za hip, trenutek ♪
  19.      postojánka  -e ž (ȃ) zavarovan kraj, mesto, kjer se daljši čas zadržuje vojaška enota: braniti, utrditi, zapustiti postojanko; bataljon je imel svoje postojanke zunaj vasi; napasti, zavzeti sovražno postojanko; vojaki so zasedli ključne postojanke / strateška, vojaška postojanka // nav. ekspr. kraj, mesto, kjer se kdo zadržuje sploh: berači so imeli svoje ustaljene postojanke / klub je postal izrazita partijska postojanka // s prilastkom kraj, mesto, namenjeno določeni dejavnosti: izvidniška, kurirska, lovska postojanka; najbolj obiskane planinske, turistične postojanke / ekspr.: slovenska univerza, ta najvišja kulturna postojanka ustanova; rad obiskuje pivske postojanke pivnice, gostilne ♪
  20.      postókati  -am dov. (ọ́ ọ̑) ekspr. zastokati: ne morem, je postokala / postokala je, da mora vse delo opraviti sama potožila, potarnala ♪
  21.      postòp  -ópa m (ȍ ọ́) muz. zaporedje tonov, akordov: uporabiti, zaigrati postop / melodični postop ♪
  22.      postópek  -pka m (ọ̑) 1. navadno s prilastkom oblika načrtnega, premišljenega dela, delovanja, ravnanja ali mišljenja za dosego kakega cilja: to je zelo zapleten postopek; izpeljati, izpopolniti, odkriti nov postopek; predpisati postopke za opravljanje česa; nezanesljivi, preprosti, zamudni postopki; posebnosti posameznih postopkov pri učenju / spremeniti delovni postopek; proizvodni, tehnološki postopek za pridobivanje česa / v prislovni rabi: delo je potekalo po rednem postopku; publ. sprejeti zakon po hitrem postopku v kratkem času // nav. ekspr. določeno dejanje, ravnanje ali mišljenje sploh: njegovih postopkov niso odobravali; ta postopek ponavljamo toliko časa, da stvar dokončamo / postopke predšolskega otroka vodijo čustva 2. jur. skupek po pravnih pravilih določenih dejanj, ki vodijo do pravno določene rešitve: določiti, obnoviti, sprožiti, ustaviti, uvesti postopek; vložiti postopek za razvezo zakona / biti v postopku / prositi za revizijo postopka / dokazni postopek s katerim se ugotovijo dejstva, ki so pomembna za odločbo; enostopenjski postopek z eno samo instanco; hitri postopek za izdajo zakona pri katerem se pripravljeno besedilo zakona obravnava samo enkrat; kazenski postopek zoper osebo, za katero se utemeljeno sumi, da je storila kaznivo dejanje; mandatni postopek v katerem se izda odločba, ne da bi se preiskovala utemeljenost zahteve in zaslišal nasprotnik; nepravdni postopek ki se ne rešuje s pravdo; pravdni postopek s katerim se rešuje civilnopravni spor pred sodiščem; preiskovalni, razlastitveni, sodni postopek ◊ adm. upravni postopek po katerem poslujejo upravni organi; fot. obračilni postopek postopek razvijanja filma, ki da pozitiv; metal. martinski postopek za pridobivanje jekla v martinovki; ped. učni postopek način obravnavanja učne snovi ♪
  23.      postópen  -pna -o prid. (ọ̑) ki poteka po določenih stopnjah, v določenem zaporedju: postopna izročitev blaga; postopno naraščanje obresti; postopno zviševanje davkov / začelo se je postopno uničevanje vsega živega // publ. opravljen v daljšem času, kot je običajen za določeno delo, opravilo; počasen: postopen razvoj; postopno prilagajanje novim razmeram ◊ gozd. postopna sečnja sečnja na zemljišču, kjer je že zraslo in se utrdilo mlado drevje postópno prisl.: postopno bližati se čemu; postopno zbirati dokazno gradivo ♪
  24.      postópica  -e ž (ọ̑) knjiž. zaporedje, potek: proučiti sedanjo postopico industrializacije ♦ mat. geometrična postopica geometrično zaporedje ♪
  25.      postopíti  in postópiti -im dov. (ȋ ọ́ ọ̑) zastar. stopiti: postopi naprej, na drugo stran / hitro je postopil za njo postopíti se in postópiti se lotiti se, začeti: česar se postopi, vse mu spodleti // upati si, drzniti si: tega se ne bi nikoli postopil ♪

   28.778 28.803 28.828 28.853 28.878 28.903 28.928 28.953 28.978 29.003  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA