Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

za (28.803-28.827)


  1.      poslúh  -a m (ȗ) 1. zmožnost razločevati tone različnih višin: imeti, izšolati posluh; dober, izreden, zanesljiv posluh / glasbeni posluh / igrati, peti po posluhu brez uporabe not ♦ muz. absolutni posluh zmožnost ugotavljati tone brez pripomočkov; relativni posluh zmožnost razločevati tone na podlagi njihovih medsebojnih odnosov 2. nav. ekspr., navadno s prilastkom sposobnost za dojemanje in zaznavanje zlasti duhovnih prvin, pojavov: imeti komercialni, politični posluh; posluh za javno mnenje, potrebe tržišča, za stvarnost, družbene tokove; biti brez posluha za umetnost; človek s posluhom za bistveno; publ. estetski posluh čut // določen odnos do teh prvin, pojavov; čut: imeti posluh za trpeče / prevod je brez jezikovnega posluha // razumevanje, smisel: nima posluha za njene težave; za njegove pobude ni dovolj posluha; v podjetju so pokazali precej posluha za njegovo raziskovalno delo 3. knjiž. poslušanje: prositi, zahtevati posluh; klicati k posluhu / na prvi posluh mi pesem ni bila všeč / kot vzklik: posluh; trenutek posluha, prosim 4. zastar. sluh: ker sem imel dober posluh, sem vedel, da se bliža konjenica; vid in posluh ● pog., ekspr. največkrat dela kar po posluhu nenačrtno, nepremišljeno; ekspr. včasih kaj zapišem po posluhu, ne po slovničnih pravilih kot se mi zdi, da je primerno, ustrezno ♪
  2.      poslúhniti  -em dov. (ú ȗ) začeti (pazljivo) poslušati; prisluhniti: ko so zapeli, je tudi on posluhnil; posluhniti pesmi // začeti pazljivo, napeto čakati na glasove, zvoke: odprl je okno in posluhnil, a vse je bilo tiho; stopil je na oder in zamahnil z roko - ljudje so posluhnili ● nar. vzhodno posluhniti njegove nasvete upoštevati jih pri svojem ravnanju; nar. vzhodno moral je posluhniti in iti ubogati ♪
  3.      poslušálec  -lca [u̯c] m (ȃ) 1. kdor posluša, navadno kot udeleženec različnih sestankov, glasbenih prireditev: poslušalci pazljivo poslušajo; pevka je navdušila poslušalce; poslušalci v dvorani; gledalci in poslušalci; kadar je pripovedoval o svojih dogodivščinah, je imel dovolj poslušalcev / radijski poslušalci / ekspr. sklenil je, da bo v pogovoru samo poslušalec da se ga ne bo aktivno udeleževal; biti dober poslušalec dati sogovorniku možnost, da govori, pove svoje mnenje / kot vljudnostni nagovor spoštovani poslušalci 2. zastar. kdor prisluškuje; prisluškovalec: skrit poslušalec ♪
  4.      poslušálnica  -e ž (ȃ) rad. prostor za poslušanje z napravami, ki omogočajo neposredno zvezo s krajem dogajanja: v poslušalnici so pazljivo sledili debati na zasedanju / vesoljska radijska poslušalnica za poslušanje signalov iz vesolja ♪
  5.      poslúšanje  tudi poslušánje -a s (ú; ȃ) glagolnik od poslušati: gledanje in poslušanje / orkester je igral za ples, ne za poslušanje / poslušanje glasbe ♪
  6.      poslúšati  -am, in poslúšati tudi poslušáti -am nedov. (ú; ú á ú) 1. zavestno, hote s sluhom zaznavati: sedel je mirno in poslušal; poslušati bitje srca; poslušati hrup; poslušal sem, kako je pokalo v daljavi; gledati in poslušati; molče, napeto, pazljivo poslušati; pog. poslušati samo z enim ušesom nepazljivo // s poslušanjem dojemati, zaznavati vsebino česa: prebral bom članek, poslušajte; poslušati glasbo, radijsko oddajo, pogovor; poslušal je, kaj govorijo; z zanimanjem poslušati / poslušati govornika, pevca njegov govor, petje; ekspr.: saj me sploh ne poslušaš; samo napol me poslušaš nepazljivo; publ. poslušajte nas spet danes teden ob isti uri ta radijska oddaja bo spet na programu danes teden ob isti uri 2. pazljivo, napeto čakati na glasove, zvoke: poslušala je, a vse je bilo tiho; poslušal je, kdaj bo zaslišal zvonec / poslušal je proti postaji, če se že bliža vlak; knjiž. poslušati v temo 3. redko prisluškovati: poslali so ga tja, da bi poslušal; ali ste poslušali za vrati 4. upoštevati pri svojem ravnanju: poslušati nasvet / žena je ugovarjala, on pa je ni poslušal; ko bi bil mene poslušal, bi vsega tega ne bilo; ne poslušaj takih svetovalcev / ekspr. poslušati pamet, razum; knjiž. poslušati glas srca // ubogati: reci ji ti, mene ne posluša; poslušati starše / poslušati povelje, ukaz; njegova dolžnost je bila poslušati, kar so mu ukazali 5. udeleževati se kot slušatelj predavanj na visoki šoli: poslušati svetovno književnost / poslušati predavanja iz slavistike / poslušal je še Ramovša njegova predavanja 6. ekspr. izraža negativen, odklonilen odnos osebka do govorjenega: tvojega zmerjanja ne bom več poslušal; nerad, težko poslušam tako govorjenje; zoprno mi je poslušati te neumnosti; zabavljanja nisem mogel več poslušati / nehajte, kdo vas bo poslušal 7. v medmetni rabi izraža a) željo, prošnjo: poslušaj, mama, ali mi boš kupila čevlje; poslušajte, pridite jutri, pa se bova dogovorila b) nejevoljo, nestrpnost: poslušaj, zdaj te imam pa dosti; poslušaj, ali me imaš za norca; tako res ne gre, poslušajte c) ugovor: poslušajte, to je vendar zlagano; ampak poslušajte, jaz sam ne morem nič urediti č) začudenje, presenečenje: poslušaj, ali je kaj takega mogoče ● rad bi ti nekaj povedal. Poslušam govori, povej; ekspr. pazi, tukaj stene poslušajo verjetno tukaj kdo prisluškuje; ekspr. vsak dan poslušam pritožbe proti vam se pritožujejo proti vam; knjiž., ekspr. poslušati naravo, nočno tihoto doživljati jo, vživljati se vanjo; pog. še dolgo je potem poslušal, da je tat so mu očitali, so ga zmerjali; pog. vedno poslušamo, kakšna je mladina se govori; ekspr. poslušati z očmi in ušesi zelo pazljivo; ekspr. poslušal ga je s srcem ne samo z ušesi vživel se je v njegovo govorjenje; ekspr. poslušati z odprtimi usti zelo pazljivo; zelo začudeno; ne morem mu pojasniti, ker ne zna poslušati z govorjenjem ne da sogovorniku možnosti, da bi govoril, povedal svoje mnenje; ekspr. on se rad posluša veliko govori in ima to, kar pove, za zelo pametno; lažje bi ga nosil kot poslušal zelo neprijeten, nadležen je; ekspr. tako lepo govori, da bi ga kar naprej poslušal zelo lepo govori poslušáje star.: sedela je pri oknu, poslušaje fantovsko petje; napeto poslušaje, je gledal v daljavo poslušajóč -a -e: otroci sedijo okoli nje, poslušajoč pravljico; predavati pazljivo poslušajočim udeležencem; sam.: poslušajoči so se ob teh besedah vznemirili poslúšan -a -o: publ. zelo poslušana radijska oddaja ♪
  7.      poslúšek  -ška m (ȗ) star. poslušanje: pripraviti se na potrpežljiv poslušek / zahajal je tja, a ne na posluške praznih marenj ∙ star. nositi komu posluške na ušesa pripovedovati, kar se izve s prisluškovanjem, poslušanjem ♪
  8.      poslúšen  -šna -o prid., poslúšnejši (ú ū) 1. ki (rad) uboga; ubogljiv: poslušen otrok; bila je pridna in poslušna 2. navadno z dajalnikom pokoren: biti poslušen staršem / kdor ni bil poslušen, je bil odpuščen / star. knez je bil poslušen bizantinskemu cesarju podrejen // star. zvest, vdan: vaša najposlušnejša služabnica / poslušen priklon vdan, ponižen ● ekspr. noge mu niso več poslušne ne more več hoditi; slabš. bili so poslušno orodje v njihovih rokah ravnali, delali so po njihovih zahtevah neglede na pravilnost, poštenost ◊ lov. pes je poslušen pozoren na tistega, ki ga kliče, mu ukazuje poslúšno prisl.: poslušno oditi ♪
  9.      posluškováti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž., redko prisluškovati: poglej, če kdo ne posluškuje / posluškoval je, kdaj bo zaslišal klice ♪
  10.      poslúšnost  -i ž (ú) 1. ubogljivost: starši so zahtevali poslušnost 2. pokornost, pokorščina: obljubiti, odreči poslušnost; prisiliti koga k poslušnosti; poslušnost zakonom, do zakonov ● ekspr. noge so mu odpovedale poslušnost ni mogel več hoditi ◊ lov. preizkusiti poslušnost psa ♪
  11.      posluževáti  -újem nedov. (á ȗ) zastar. oskrbovati, skrbeti za: osebje, ki poslužuje parne kotle posluževáti se publ. uporabljati: poslužuje se neprimernih izrazov; teh možnosti in ugodnosti se še premalo poslužujemo poslužujóč -a -e: vseh sredstev poslužujoče se nasilje ♪
  12.      poslužíti  in poslúžiti -im dov. (ȋ ú) zastar. 1. pomagati, ustreči: pripravljen jim je poslužiti; ta stvar mu bo dobro poslužila 2. postreči, pogostiti: poslužili so ga z narezkom in vinom; otrok si je kar sam poslužil poslužíti se in poslúžiti se publ. 1. uporabiti: poslužiti se kladiva; poslužil se je zvijače 2. sprejeti, vzeti kaj ponudenega: poslužil se je kave; poslužiti se pijače ♪
  13.      posmèh  in posméh -éha m (ȅ ẹ́; ẹ̑) izražanje negativnega, odklonilnega odnosa do koga, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami: namesto priznanja je doživel posmeh; v njegovih besedah je čutiti hladen posmeh / posmeh na njegovo junaštvo ga je prizadel ∙ knjiž. izročiti koga posmehu povzročiti, da se mu posmehujejo; ekspr. biti komu v posmeh zaradi kake lastnosti, storjenega dejanja biti vzrok za posmehovanje // izraz obraza, ki kaže tak odnos: v njegovih očeh je bil posmeh; rahel, zaničljiv posmeh / odgovoriti, pripovedovati s posmehom ♪
  14.      posmehljív  -a -o prid. (ȋ í) ki izraža negativen, odklonilen odnos do koga, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami: posmehljiv izraz na obrazu; moti jo njegov posmehljivi nasmeh / posmehljive opazke // ki prezira splošno veljavne vrednote: posmehljiv človek posmehljívo prisl.: posmehljivo gledati, reči, vprašati; posmehljivo izrečene besede ♪
  15.      posmehljívec  -vca m (ȋ) posmehljiv človek: ni se menil za besedičenje posmehljivcev ♪
  16.      posmehljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost posmehljivega: njegova posmehljivost jih moti / posmehljivost njenih besed / ni se mogel vzdržati posmehljivosti ♪
  17.      posmehováti se  -újem se nedov. (á ȗ) izražati negativen, odklonilen odnos do koga, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami: vsi so se mu posmehovali; posmehoval se je vsaki njegovi besedi in dejanju ♪
  18.      posméšek  -ška m (ẹ̑) nav. ekspr. 1. izraz obraza, ki kaže negativen, odklonilen odnos do koga: na njenem obrazu je opazil posmešek; vse to jim je pripovedoval s posmeškom okrog ust / čutili so njegov posmešek nad njihovimi prizadevanji posmeh, posmehovanje 2. nasmešek: prijazen posmešek ♪
  19.      posmíhati se  -am se nedov. (ȋ ȋ) 1. posmehovati se: ljudje so se mu posmihali / članek se posmiha taki modi 2. z manj poudarjenim izrazom obraza, navadno le z rahlo raztegnjenimi ustnicami, kazati zlasti veselje, radost; nasmihati se: prijazno se mu je posmihala / posmihati se s kotičkom oči ♪
  20.      posmodíti  -ím dov., posmódil (ȋ í) nekoliko osmoditi: plamen je posmodil stene; ob sveči si je posmodil lase / vročina je posmodila travo / slana je posmodila cvetje; zapozneli mraz je posmodil liste ∙ ekspr. tako mu bom posmodil pod nogami, da bo tekel od nas naredil mu bom nekaj neprijetnega posmodíti se ekspr. zlagati se: pošteno si se mu posmodil, pa ti je, bedak, verjel ∙ ekspr. zelo se je posmodila o njem prevarala, zmotila posmojèn -êna -o: posmojeni lasje; posmojena trava; od slane posmojeno cvetje; sam.: dišalo je po posmojenem ♪
  21.      posmŕkniti  -em dov. (ŕ ȓ) potegniti sluz, zrak v nos: fant je posmrknil in odšel za njimi / na roko si je dal ščepec tobaka in posmrknil / ekspr. žena je zajokala in tudi sam je malo posmrknil pojokal ♪
  22.      posmrkováti  -újem nedov. (á ȗ) v presledkih smrkati: prehlajen je, zato posmrkuje / ekspr. tiho posmrkuje in si briše solze pojokava ♪
  23.      posmŕten  -tna -o prid. (ȓ) nanašajoč se na čas po smrti: posmrtna slava / ekspr. pokojnikove posmrtne ostanke so prepeljali v rojstni kraj truplo; posmrtna izdaja pisateljevih del; njegova posmrtna maska je ohranjena mavčni odlitek pokojnikovega obraza / verovati v posmrtno življenje v različnih religijah v nadaljevanje obstajanja po smrti ♪
  24.      posmŕtnica  -e ž (ȓ) knjiž. 1. nekrolog: napisati posmrtnico; posmrtnica prijatelju / zapel, zložil je posmrtnico pesem, ki slavi umrlega 2. ženska oblika od posmrtnik: bila je posmrtnica ♪
  25.      posmrtnína  -e ž (ȋ) denarni prispevek, ki se izplača ob smrti družinskim članom umrlega: dati, dobiti posmrtnino ♦ jur. znesek, ki se izplača ob smrti zavarovanca ali upokojenca družinskim članom, ki jih je vzdrževal ♪

   28.678 28.703 28.728 28.753 28.778 28.803 28.828 28.853 28.878 28.903  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA