Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

za (28.528-28.552)


  1.      popredmetováti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. 1. delati, da se kaj začne kazati na predmeten, čutno zaznaven način: popredmetovati svoje misli, občutke 2. delati kaj nematerialnega, duhovnega za predmet, stvar tako, da se nematerialnemu, duhovnemu pripisujejo lastnosti, značilnosti predmeta, stvari ali pa se to z njim enači: popredmetovati medčloveške odnose ♪
  2.      popréj  prisl. (ẹ̑) prej: malo poprej si me nekaj vprašal; nekaj dni poprej je bil še zdrav / težko je prositi človeku, ki je poprej ukazoval; delal je po poprej narejenem načrtu; ona je stala in ga gledala kakor poprej; zdaj je bolj previden kakor poprej / star., v vezniški rabi še zadnji pozdrav, poprej ko grem preden ♪
  3.      poprijèm  -éma m (ȅ ẹ́) glagolnik od poprijeti: s krepkim poprijemom se je dvignil nad previs / klini za poprijem ♪
  4.      poprijémati  -am tudi -ljem nedov. (ẹ̑) 1. izmenoma zlasti z rokami prijemati zaradi premikanja: pri obračanju avtomobila poprijemati volan; poprijemal je vrv in jo vlekel k sebi; poprijemal se je in hitro plezal // prijemati, navadno močneje: poprijemati težek kovček 2. nav. ekspr. začenjati delati, pomagati delati, navadno bolj: povsod je moral poprijemati / poprijemati pri kuhanju // začenjati, navadno za kom a) peti: polagoma so tudi drugi poprijemali; zbor je ubrano poprijemal / vsi so poprijemali za njim b) govoriti: hitro je poprijemala / seveda, seveda, je jecljaje poprijemal ● star. bolezen ga spet bolj poprijema njegova bolezen se slabša; star. glas včasih ponehuje, včasih poprijema narašča poprijémati se nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: moral se je poprijemati učenja / poprijemati se gospodarstva poprijemáje: poprijemaje vleči vrv ♪
  5.      poprijéti  -prímem dov., poprijél; nam. poprijét in poprijèt (ẹ́ í) 1. napraviti enega od gibov pri izmeničnem prijemanju zaradi premikanja: ne obračaj volana samo z eno roko, poprimi; še enkrat poprijeti vrv in povleči // prijeti, navadno močneje: poprijeti palico, sabljo / poprijeti kovček / trdo je moral poprijeti konje; plesalci so se poprijeli in zaplesali / poprijeti s kleščami / poprijeti za veslo prijeti 2. nav. ekspr. začeti delati, pomagati delati, navadno bolj: ni vedel, kje naj poprime; vsi morajo poprijeti; v drugi polovici leta bo treba poprijeti / poprijeti na kmetiji, pri hiši / on poprime za vsako delo // začeti, navadno za kom a) peti: kmalu so poprijeli še drugi; poprijeti napev; poprijel je s tenorjem; pevci so tiho poprijeli b) govoriti: sosed je hitro poprijel / tudi meni se tako zdi, je zaupno poprijel / knjiž. čez nekaj časa je poprijel besedo gost 3. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: poprijela me je želja, da bi pobegnil; tako razpoloženje ga še ni poprijelo poprijéti se nav. ekspr. oprijeti se, opreti se: v zadnjem trenutku se je poprijel; poprijel se je veje, za vejo // s širokim pomenskim obsegom, z glagolskim samostalnikom izraža nastop dejanja, kot ga določa samostalnik: poprijeti se drugačnega gospodarjenja; poprijel se je politike, učenja ● star. domišljavost se ga je poprijela postal je domišljav; star. poprijeti se nove pisave začeti jo uporabljati; šalj. poprijeti se šivanke postati krojač ♪
  6.      popríšče  -a s (í) knjiž., s prilastkom celota pojavov, stvari, na katero se nanaša, je usmerjeno človekovo delovanje, ustvarjalnost; področje: poprišče kulturne politike, vzgoje / našel je široko poprišče za svoje delo, ustvarjanje // dejavnost, delo v okviru take celote: uveljaviti se na umetniškem, znanstvenem poprišču ● publ. dolina je bila zadnje dni poprišče čudnih dogodkov kraj, prizorišče ♪
  7.      pôprnica  -e ž (ȏ) posodica za poper: postaviti poprnico na mizo ♪
  8.      poprnják  -a m (á) gastr. drobno pecivo zlasti iz krhkega testa z dodatkom popra in drugih začimb: peči poprnjake ♪
  9.      poprodáti  -dám dov., 2. mn. poprodáste in poprodáte; poprodál (á) drugega za drugim prodati: poprodati dragocenosti, obleko; jajca je poprodala po hišah; vse je poprodala; poprodal je živino in opustil kmetovanje / poprodali so že vse vino ♪
  10.      poprosíti  -prósim dov., popróšen (ȋ ọ́) nav. ekspr. prositi: poprosila sta jo kruha; poprositi za denar, prenočišče ♪
  11.      pôprovec  -vca m (ó) tropska rastlina, katere posušeno seme ali plodovi se uporabljajo kot začimba: seme poprovca ◊ bot. vodni poprovci močvirske in vodne rastline s črtalastimi listi in z belimi ali rožnatimi cveti, Elatinaceae ♪
  12.      popŕskati  -am dov. (r̄ ȓ) 1. krajši čas prskati: konj je zarezgetal in popraskal 2. zastar. poškropiti: poprskati rastline ♪
  13.      popŕsnik  -a m (ȓ) nekdaj modni dodatek k boljši moški obleki za na prsi: naškrobljen poprsnik ♪
  14.      poprtník  -a m (í) etn. obredni kruh, pečen za božične praznike: na mizi je poprtnik ♪
  15.      populácija  -e ž (á) 1. biol. večja skupina osebkov navadno iste vrste, ki živi na istem prostoru, kraju: proučevati cele populacije ali le tipične vzorce populacij; rastlinske, živalske populacije; zakon populacije 2. publ., navadno s prilastkom večja skupina ljudi glede na določene skupne značilnosti, interese: študentje so del univerzitetne populacije; populacija učencev srednjih šol / Kitajci kot največja populacija narod / z oslabljenim pomenom: kraj s kmečko in mestno populacijo s kmeti in meščani; poraba časa pri ženski populaciji pri ženskah // prebivalstvo: naraščanje populacije / dežela z največjo populacijo številom prebivalstva / človeška populacija ♪
  16.      populáren  -rna -o prid., populárnejši (ȃ) 1. splošno znan, priljubljen: popularen igralec, pisatelj; ta zdravnica je med ljudmi zelo popularna / včasih je bil popularen kot dober komik; popularen je pod imenom Čuk znan / pri nas je nogomet precej popularen; popularna knjiga, popevka, izletniška točka / publ. taki ukrepi niso preveč popularni zaželeni ∙ publ. cene penzionov so popularne niso preveč visoke 2. knjiž., redko poljuden: popularen članek o tuberkulozi; popularen način opisovanja ♪
  17.      populárnost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost popularnega človeka: pevčeva popularnost raste, upada; pridobiti si popularnost / pri gledalcih, med gledalci uživa veliko popularnost / popularnost televizijske oddaje / knjiž., redko kljub popularnosti je knjiga zanimiva tudi za strokovnjake poljudnosti ♪
  18.      populíti  in popúliti -im dov. (ȋ ú) s puljenjem drugega za drugim odstraniti: populiti kole iz zemlje / populiti ptici perje; populila si je precej las ∙ ekspr. iz obupa bi si vse lase populil zelo sem žalosten, obupan; ekspr. če boš to naredil, ti bom ušesa populil te bom kaznoval s potegljaji za uhelj; te bom kaznoval sploh ♪
  19.      populízem  -zma m (ȋ) 1. lit. francoska literarna smer v prvi polovici 20. stoletja, ki zajema snov iz življenja delavskega razreda: predstavniki populizma 2. polit., v kapitalističnih deželah gibanje, ki poudarja pomen nižjih, zlasti kmečkih slojev za razvoj družbe, države ♪
  20.      popúst  -a m (ȗ) zmanjšanje prodajne cene: popust zaradi napake blaga; popust pri prodaji knjig; prodaja z visokim popustom / popust pri ceni ♦ ekon. blagajniški popust zmanjšanje prodajne cene pri takojšnjem plačilu // znesek, za katerega se zmanjša prodajna cena: popust je bil velik ♪
  21.      popustítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od popustiti: popustitev pritiska na mišičevje / publ. prizadevati si za popustitev napetosti ♪
  22.      popustíti  -ím dov., popústil (ȋ í) 1. prenehati imeti kaj napeto, nategnjeno: večkrat je moral popustiti vajeti; popustiti vrv / popustiti pas za eno luknjo / popustiti mišice sprostiti / popustiti pedal za plin manj pritiskati nanj; pren. ni mu prišlo na misel, da bi doma popustil vajeti 2. prenehati opravljati delo, ki kaj povezuje: klini so popustili; vezi so precej popustile; na sprednjem delu čevlja so žeblji popustili / ključavnica je popustila / nasip je skoraj že popustil / njegov prijem je popustil // nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža zmanjšanje intenzivnosti a) duševnega, telesnega stanja, duševne, telesne dejavnosti: proti jutru je bolečina popustila; pritisk v glavi je popustil; tesnoba je počasi popustila / kašelj je kmalu popustil; krči niso hoteli popustiti / koncentracija je že popustila b) stanja, dejavnosti sploh: disciplina pri delu je popustila; agrarna kriza še ni popustila / napetost igre je popustila c) stanja v naravi: dež ne popusti; mraz je že popustil; snežni vihar je malo popustil 3. nav. ekspr., navadno s prislovnim določilom postati manj dejaven, aktiven pri delu, kot ga določa sobesedilo: zelo je popustil pri delu, učenju / v stroki je popustil / vztrajno so se branili, nazadnje so pa popustili 4. prenehati ohranjati svojo voljo, svoje stališče: dolgo ga je prepričevala, da je popustil / popustiti pritisku političnih sil; popustiti prošnjam, zahtevam / tudi njemu ni popustil / otroku zelo rad popusti / v svoji nameri ni popustil je vztrajal 5. star. zapustiti: moral je popustiti rojstno hišo / popustil je delo in šel v gostilno pustil ● ekspr. popustili so mu živci ni se mogel več obvladati, zelo se je razburil; pog. pred ovinkom je popustil plin je zmanjšal hitrost avtomobila; ekspr. niti za las ni hotela popustiti prav nič; ekspr. pri ceni je malo popustil znižal je ceno popustívši zastar.: popustivši vajeti, je stopil z voza popuščèn -êna -o: popuščena vrv ♪
  23.      popustljív  -a -o prid., popustljívejši (ȋ í) ki ne vztraja pri svoji volji, svojem stališču: mati je preveč popustljiva; biti popustljv do otrok, učencev; popustljiv v zahtevah / popustljiv značaj / tako popustljivo stališče je nerazumno ♪
  24.      popustljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost popustljivega človeka: presenečena je bila zaradi njegove popustljivosti; prevelika popustljivost staršev ♪
  25.      popúščati  -am nedov. (ú) 1. prenehavati imeti kaj napeto, nategnjeno: počasi je popuščal nit; zategovati in popuščati vajeti; popuščati vlačilno vrv 2. prenehavati opravljati delo, ki kaj povezuje: klini že popuščajo; zarjaveli žeblji popuščajo / ključavnica počasi popušča // nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža zmanjševanje intenzivnosti a) duševnega, telesnega stanja, duševne, telesne dejavnosti: glavobol že popušča; omrtvičenost je popuščala; tesnoba v prsih popušča / volja vse bolj popušča b) stanja, dejavnosti sploh: disciplina popušča / napetost igre počasi popušča / epidemija bo kmalu začela popuščati c) stanja v naravi: mraz, vročina popušča 3. nav. ekspr., navadno s prislovnim določilom postajati manj dejaven, aktiven pri delu, kot ga določa sobesedilo: pri delu zelo popušča / začel je popuščati v šoli 4. prenehavati ohranjati svojo voljo, svoje stališče: počasi je začel popuščati / popuščati prošnjam / preveč popušča otrokom 5. star. zapuščati: popuščati domovino / skrb jo polagoma popušča ● ekspr. živci mu popuščajo ne more se več obvladovati, začenja se razburjati; ekspr. cena izdelkov popušča se začenja nižati ♪

   28.403 28.428 28.453 28.478 28.503 28.528 28.553 28.578 28.603 28.628  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA