Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

za (28.303-28.327)



  1.      pómp  -a in pòmp pômpa m (ọ̑; ó) pog. 1. živahno, vznemirljivo, razburljivo dogajanje: pomp ob kronanju novega kralja / prevzel ga je pomp sprejema razkošje, sijaj / sprejet je bil z velikim pompom 2. hrup, trušč: njen rojstni dan so proslavili brez pompa; pridrveli so s pompom in ropotom ● pog. okrog te zadeve je novinar naredil precej pompa je veliko, obširno pisal o njej
  2.      pompadúra  -e ž () vrečki podobna ženska torbica, navadno iz blaga: iz pompadure je potegnila čipkast robček; svilena, žametna pompadura
  3.      pompejánski  -a -o prid. () nanašajoč se na Pompeje: pompejanske izkopanine ♦ um. pompejanski slog slog stenskega slikarstva, značilen za Pompeje pompejánsko prisl.: pompejansko rdeča barva temno rjavo rdeča barva
  4.      pompón  -a m (ọ̑) obl. urejen, povezan okrogel šop niti, trakov za okras: na kapo je prišila velik volnen pompon
  5.      pomračítev  -tve ž () glagolnik od pomračiti: opazil je pomračitev njenega obraza / pomračitev resnice / pomračitev sonca
  6.      pomrák  -a m () star. mrak: pomrak je že / zaradi pomraka ni dobro razločil postave
  7.      pomrčína  -e ž (í) zastar. mrak, somrak: v pomrčini se je priplazil do sovražnika / iz pomrčine se nejasno kažejo beli zidovi
  8.      pomŕdati  -am dov. () nekoliko premakniti ustnice narazen in skupaj: zajec je pomrdal, nato pa se je skril v kot / ekspr. pomrdati z ustnicami / zadovoljno je pomrdal z obrazom
  9.      pomŕdniti  -em dov.) 1. nekoliko premakniti ustnice narazen in skupaj: zajec je pomrdnil / ekspr. pomrdnil je z ustnicami in odšel 2. ekspr. s takim premikanjem ustnic pokazati, izraziti odklonilen odnos do česa: pomrdnila je nad novico, ki so ji jo povedali
  10.      pomréniti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) pokriti z mreno: smetana je pomrenila kavo; površina reke se je zaradi mraza pomrenila / nebo se je pomrenilo; brezoseb. pomrenilo se je, dež bo
  11.      pomréti  -mrèm tudi -mŕjem stil. -mrjèm dov., pomŕl (ẹ́ , ŕ, ) drug za drugim umreti: njegovi vrstniki so pomrli; pri tej hiši so vsi pomrli / bratje so mu drug za drugim pomrli / interniranci so pomrli od lakote umrli
  12.      pomrkávati  -am nedov. () knjiž., redko postajati mračen, temen; mračiti se: nebo je začelo pomrkavati
  13.      pomŕkniti  -em dov.) knjiž. postati mrk, nerazpoložen: pripovedovalec je pomrknil in utihnil / obraz mu je pomrknil, ko je slišal novico ● knjiž., redko mesec se je skril za oblak in dolina je pomrknila postala mračna, temna
  14.      pomrmrávati  -am nedov. () v presledkih mrmrati: hodil je za njim in pomrmraval
  15.      pomŕzniti  -em dov.) zmrzniti na površini: sneg je pomrznil; ceste so pomrznile / od mraza so mu ušesa pomrznila // zaradi mraza se poškodovati, uničiti: bali so se, da bi oljka ne pomrznila ● star. kri ji je pomrznila (v žilah) zastala, zledenela; star. pomrznilo ga je po telesu zazeblo pomŕznjen -a -o: pomrznjen sneg; tla so pomrznjena
  16.      pomúda  -e ž () zastar. 1. postanek: voznik je predlagal kratko pomudo; vlak je imel na tej postaji daljšo pomudo 2. v zvezi brez pomude brez obotavljanja: brez pomude narediti, oditi
  17.      pomudíti se  -ím se dov., pomúdil se; pomujèn tudi pomudèn ( í) 1. v zvezi s s, z porabiti čas za kaj, kar je ovira pri določenem delu: mati se je pomudila z otrokom, namesto da bi kuhala; ekspr. niti minute se ne morem pomuditi z vami 2. s prislovnim določilom izraža krajšo navzočnost koga na določenem mestu: na potovanju po Sloveniji se je pomudil v našem mestu; nikjer se ni smel pomuditi, če je hotel priti pravočasno na vlak / z oslabljenim pomenom: pri nas se je pomudila le nekaj dni je bila; z mislimi se je pomudil pri domačih mislil je nanje 3. publ. krajši čas obravnavati: pomuditi se moramo še ob dveh vprašanjih pomudíti redko zadržati, ustaviti: na trgu jih je pomudila velika gneča
  18.      pomújati se 2 -am se nedov. (ú) knjiž. večkrat se muditi, zadrževati: rad se je pomujal pri babici
  19.      ponagájati  tudi ponagajáti -am, tudi ponagájati -am dov. (á á á; á) nekoliko nagajati: rad ji ponagaja s tem, da jo vleče za kite / ekspr. ponagajali so mu s sosedovo hčerko pošalili so se, ker jo ima rad, ker ga ima rada / ekspr. hotel je postaviti ograjo okrog vrta, pa mu je sosed ponagajal; vreme jim je ponagajalo / ekspr. avtomobil mi je malo ponagajal in ni hotel vžgati
  20.      ponàjveč  tudi ponájveč in ponàjvèč tudi ponájvèč prisl. (; ; -; -) knjiž. večinoma, povečini: ponajveč zahaja v kavarno; v teh krajih je dosti rokodelcev, ponajveč zidarjev
  21.      ponaredítev  -tve ž () glagolnik od ponarediti: bil je obsojen zaradi ponareditve podpisa
  22.      ponaredíti  -ím dov., ponarédil ( í) 1. natančno posneti kaj z namenom goljufanja: zaprli so ga, ker je ponaredil več bankovcev; ponarediti opravičilo, spričevalo // narediti kaj čemu tako podobno, da vzbuja vtis pravega: zelo dobro je znal ponarediti razne cvetove; ponarediti ključ; ker je trta slabo rodila, je to leto vino ponaredil / hotel je ponarediti veselje, da domači ne bi bili v skrbeh 2. narediti drugačno: za pusta si je ponaredil nos; ponaredil se je, da ga ne bi spoznali // prikazati kaj drugače, kakor je: ponaredili so volilne rezultate; ni hotel ponarediti dejstev ponarejèn -êna -o: ponarejen denar, dragulj; potovati s ponarejenimi dokumenti; ponarejen ključ; ponarejeno vino ♦ lit. ponarejeni spondej trohej s cezuro, ki se navadno uporablja namesto tretjega daktila v slovenskem (prevodnem) heksametru; prisl.: ponarejeno se je zdrznil; govoril je s ponarejeno spoštljivim glasom
  23.      ponaréjati  -am nedov. (ẹ́) 1. natančno posnemati kaj z namenom goljufanja: več let je ponarejal denar, dokumente; v šoli ponareja očetove podpise // delati kaj čemu tako podobno, da vzbuja vtis pravega: znal je spretno ponarejati kipe; ponarejati vino 2. prikazovati kaj drugače, kakor je: ponarejati rezultate tekmovanja / ponarejati resnico; ima bujno domišljijo, zato kar naprej ponareja dejstva ponaréjati se pretvarjati se: zakaj se ponarejaš; ponareja se, da jo ima rad
  24.      ponarejeválec  -lca [c tudi lc] m () kdor kaj ponareja: ponarejevalec denarja, menic, srečk / služba za boj proti ponarejevalcem vina
  25.      ponarejeválski  -a -o [s tudi ls] prid. () nanašajoč se na ponarejevalce ali ponarejanje: ponarejevalska delavnica / zaprli so ga zaradi njegove ponarejevalske dejavnosti

   28.178 28.203 28.228 28.253 28.278 28.303 28.328 28.353 28.378 28.403  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA